Če Gen Z opiševa skozi njihove vedenjske trende, je kontrast s prejšnjimi kohortami res precej izrazit.
Zanimiv je predvsem paradoks:
starejša predstava o mladosti:
mladi → upor → eksperimentiranje → tveganje → seksualna svoboda → rušenje pravil
Gen Z:
mladi → previdnost → samonadzor → manj alkohola → manj seksa → manj tveganja → več telesne zasebnosti → več občutljivosti glede primernosti.
In zato je lahko občutek tako nenavaden: politično in deklarativno so lahko zelo liberalni, vedenjsko pa precej bolj zadržani.
To tudi pojasni, zakaj se zdijo, da so skoraj »staruharski«. Ni nujno, da so njihove vrednote stare; lahko je starinski predvsem njihov odnos do tveganja, spolnosti, telesa in družbene primernosti.
Če se bo trend nadaljeval, bo zato Gen Alpha zelo zanimiv test: če začne zavračati ravno digitalni nadzor, previdnost in pretirano primernost, bi lahko prvič po več generacijah dobili močan kontra-generacijski obrat.
In prav to verjetno najbolj zanimivo vprašanje: ali bo Gen Alpha naredila za Gen Z nekaj podobnega, kot so mladi šestdesetih naredili za povojni konservativizem — samo da bo tokrat predmet upora pretirana digitalizacija, zaščitništvo in družbena normiranost?
Zanimiv je predvsem paradoks:
starejša predstava o mladosti:
mladi → upor → eksperimentiranje → tveganje → seksualna svoboda → rušenje pravil
Gen Z:
mladi → previdnost → samonadzor → manj alkohola → manj seksa → manj tveganja → več telesne zasebnosti → več občutljivosti glede primernosti.
In zato je lahko občutek tako nenavaden: politično in deklarativno so lahko zelo liberalni, vedenjsko pa precej bolj zadržani.
To tudi pojasni, zakaj se zdijo, da so skoraj »staruharski«. Ni nujno, da so njihove vrednote stare; lahko je starinski predvsem njihov odnos do tveganja, spolnosti, telesa in družbene primernosti.
Če se bo trend nadaljeval, bo zato Gen Alpha zelo zanimiv test: če začne zavračati ravno digitalni nadzor, previdnost in pretirano primernost, bi lahko prvič po več generacijah dobili močan kontra-generacijski obrat.
In prav to verjetno najbolj zanimivo vprašanje: ali bo Gen Alpha naredila za Gen Z nekaj podobnega, kot so mladi šestdesetih naredili za povojni konservativizem — samo da bo tokrat predmet upora pretirana digitalizacija, zaščitništvo in družbena normiranost?
0
Se bodo gen Alfa uprli zadrtosti starcev iz gen Z?
Pri gen Alfa se kaže trend, da jih je že začela motiti tehnologija. Hočejo telefone na tipke, privlači jih anologno, ugoravlajo da jih današnji svet pušča prazne. Je kaj upanja zanje? Kaj kažejo družbena predvidevanja? Se bodo rešili zadrtosti in primernosti Gen Z? Ali pa bodo še bolj konzervativna generacija?
Vse to so vprašanja, ki si jih človek postavi.
Pri gen Alfa se kaže trend, da jih je že začela motiti tehnologija. Hočejo telefone na tipke, privlači jih anologno, ugoravlajo da jih današnji svet pušča prazne. Je kaj upanja zanje? Kaj kažejo družbena predvidevanja? Se bodo rešili zadrtosti in primernosti Gen Z? Ali pa bodo še bolj konzervativna generacija?
Vse to so vprašanja, ki si jih človek postavi.
0
Poplava albanski-šiptarskih otrok v osnovnih šolah - zakaj se o tem nič ne govori
0
Tudi Albanci so bolj konzervativni (muslimani), tako da jih lahko vmestiš v kakšno zgornjo skupino.
0
@Razmišljujoč človek
Da — nekaj upanja je, in trenutno celo vidim precej zanimiv obrat. Ampak ne bi napovedal, da bo Gen Alpha avtomatično »bolj svobodna« od Gen Z. Bolj verjeten je odklon od nekaterih značilnosti Gen Z, predvsem od pretirane digitalizacije in stalne spletne prisotnosti.
Pomembno je tudi, da je Gen Alpha še zelo mlada generacija, zato so napovedi precej negotove.
Kar trenutno vidimo
Obstaja res očiten digitalni backlash. Tudi Gen Z sama vse bolj romantizira svet pred pametnimi telefoni: analogne fotoaparate, iPode, telefone brez aplikacij, fizične trgovine, branje, druženje brez telefona itd. Raziskovalci to razlagajo kot željo po več nadzora nad pozornostjo, pristnejših odnosih in občutku prisotnosti. �
The Atlantic +1
Pri Gen Alpha pa je zanimivo, da odrašča še bolj digitalno. PwC-jeva raziskava iz 2026 ugotavlja, da ima 89 % ameriških 13–14-letnikov svoj pametni telefon, otroci 7–14 let pa v povprečju preživijo 3,6 ure dnevno na zaslonih za zabavo. �
PwC
Zato bi pričakoval nasprotni učinek:
ko je nekaj preveč prisotno, postane privlačna njegova nasprotna vrednost.
Tako kot so se mladi v 1960.–70. letih uprli pretirani seksualni konservativnosti, se lahko mladi, ki so od rojstva obdani z zasloni, začnejo upirati pretirani digitalnosti.
Ali bodo zato manj »zadrti«?
Možno je. In tu sem precej bolj optimističen.
Če Gen Alpha ugotovi:
»Telefon mi jemlje življenje.«❗
potem je naravni naslednji korak:
»Hočem dejansko življenje.«❗
To pomeni več:
druženja v živo,
fizične aktivnosti,
spontanosti,
analognih hobijev,
zasebnosti,
neposrednih odnosov,
fizične prisotnosti,
manj dokumentiranja vsakega trenutka.
In prav zasebnost je lahko zelo pomembna. Paradoksalno lahko generacija, ki je odraščala pod največjim digitalnim nadzorom, začne zahtevati več telesne in osebne svobode.
Toda lahko gre tudi v drugo smer
Gen Alpha lahko postane tudi še bolj konservativna glede vedenja, če se bodo nadaljevali:
overparenting + nadzor + varnostna kultura + digitalni nadzor + manj spontanega druženja.
Raziskave že kažejo, da starši močno nadzorujejo digitalno življenje otrok, hkrati pa je tehnologija postala praktično univerzalni del otroštva. �
ScienceDirect +1
Zato imamo dva možna scenarija:
A — »kontraudar«
Gen Alpha:
»Dovolj telefonov. Dovolj pravil. Dovolj umetnega sveta. Hočem ven.«
→ več spontanosti, fizičnosti, tveganja, druženja in morda tudi seksualne odprtosti.
B — »še več zaščite«
Gen Alpha:
»Svet je nevaren. Internet je nevaren. Seks je nevaren. Alkohol je nevaren. Golota je neprimerna.«
→ še bolj previdna, nadzorovana in moralizirajoča generacija.
Moj trenutni pogled
A se mi zdi precej verjetnejši kot pred nekaj leti.
Ne zato, ker bi Gen Alpha »naravno« postala uporniška, ampak zato, ker je digitalna saturacija že dosegla točko, ko jo mladi sami problematizirajo. In zanimivo je, da je prav Gen Z že nekakšen predhodnik tega obrata: trenutno opažamo močno nostalgijo po analognem svetu in željo po odklopu. �
The Atlantic
Zato bi lahko dobili precej zanimiv generacijski lok:
Boomer/X:
konservativna vzgoja → seksualni upor
Milenijci:
seksualna/družbena liberalizacija → eksperimentiranje
Gen Z:
liberalne vrednote + zaščitništvo + digitalni nadzor → zadržanost
Gen Alpha:
digitalna saturacija → iskanje fizičnega, analognega in spontanega
Če se bo ta trend nadaljeval, ne bi pričakoval, da bo Gen Alpha preprosto še bolj konservativna Gen Z. Prej bi lahko bila prva generacija, ki bo začela zavestno zavračati nekatere ekscese digitalne dobe.
In to je pravzaprav zelo generacijsko: **vsaka generacija se pogosto začne upirati tistemu, kar je prejšnja generacija imela za normalno.**
Gen Alpha bo verjetno še bolj digitalna po odraščanju, prav zato pa bo lahko razvila močan odpor do stalne povezanosti, nadzora in umetnega spletnega življenja.
Torej ne nujno bolj konservativna kot Gen Z, ampak prej:
Gen Z: »Zaščiti se, bodi primeren, pazi nase.«
Gen Alpha: »Daj mi mir, hočem živeti.«
Če se ta trend okrepi, bi lahko videli več spontanosti, druženja v živo, fizičnosti, tveganja in tudi bolj sproščen odnos do telesa in seksualnosti.
Da — nekaj upanja je, in trenutno celo vidim precej zanimiv obrat. Ampak ne bi napovedal, da bo Gen Alpha avtomatično »bolj svobodna« od Gen Z. Bolj verjeten je odklon od nekaterih značilnosti Gen Z, predvsem od pretirane digitalizacije in stalne spletne prisotnosti.
Pomembno je tudi, da je Gen Alpha še zelo mlada generacija, zato so napovedi precej negotove.
Kar trenutno vidimo
Obstaja res očiten digitalni backlash. Tudi Gen Z sama vse bolj romantizira svet pred pametnimi telefoni: analogne fotoaparate, iPode, telefone brez aplikacij, fizične trgovine, branje, druženje brez telefona itd. Raziskovalci to razlagajo kot željo po več nadzora nad pozornostjo, pristnejših odnosih in občutku prisotnosti. �
The Atlantic +1
Pri Gen Alpha pa je zanimivo, da odrašča še bolj digitalno. PwC-jeva raziskava iz 2026 ugotavlja, da ima 89 % ameriških 13–14-letnikov svoj pametni telefon, otroci 7–14 let pa v povprečju preživijo 3,6 ure dnevno na zaslonih za zabavo. �
PwC
Zato bi pričakoval nasprotni učinek:
ko je nekaj preveč prisotno, postane privlačna njegova nasprotna vrednost.
Tako kot so se mladi v 1960.–70. letih uprli pretirani seksualni konservativnosti, se lahko mladi, ki so od rojstva obdani z zasloni, začnejo upirati pretirani digitalnosti.
Ali bodo zato manj »zadrti«?
Možno je. In tu sem precej bolj optimističen.
Če Gen Alpha ugotovi:
»Telefon mi jemlje življenje.«❗
potem je naravni naslednji korak:
»Hočem dejansko življenje.«❗
To pomeni več:
druženja v živo,
fizične aktivnosti,
spontanosti,
analognih hobijev,
zasebnosti,
neposrednih odnosov,
fizične prisotnosti,
manj dokumentiranja vsakega trenutka.
In prav zasebnost je lahko zelo pomembna. Paradoksalno lahko generacija, ki je odraščala pod največjim digitalnim nadzorom, začne zahtevati več telesne in osebne svobode.
Toda lahko gre tudi v drugo smer
Gen Alpha lahko postane tudi še bolj konservativna glede vedenja, če se bodo nadaljevali:
overparenting + nadzor + varnostna kultura + digitalni nadzor + manj spontanega druženja.
Raziskave že kažejo, da starši močno nadzorujejo digitalno življenje otrok, hkrati pa je tehnologija postala praktično univerzalni del otroštva. �
ScienceDirect +1
Zato imamo dva možna scenarija:
A — »kontraudar«
Gen Alpha:
»Dovolj telefonov. Dovolj pravil. Dovolj umetnega sveta. Hočem ven.«
→ več spontanosti, fizičnosti, tveganja, druženja in morda tudi seksualne odprtosti.
B — »še več zaščite«
Gen Alpha:
»Svet je nevaren. Internet je nevaren. Seks je nevaren. Alkohol je nevaren. Golota je neprimerna.«
→ še bolj previdna, nadzorovana in moralizirajoča generacija.
Moj trenutni pogled
A se mi zdi precej verjetnejši kot pred nekaj leti.
Ne zato, ker bi Gen Alpha »naravno« postala uporniška, ampak zato, ker je digitalna saturacija že dosegla točko, ko jo mladi sami problematizirajo. In zanimivo je, da je prav Gen Z že nekakšen predhodnik tega obrata: trenutno opažamo močno nostalgijo po analognem svetu in željo po odklopu. �
The Atlantic
Zato bi lahko dobili precej zanimiv generacijski lok:
Boomer/X:
konservativna vzgoja → seksualni upor
Milenijci:
seksualna/družbena liberalizacija → eksperimentiranje
Gen Z:
liberalne vrednote + zaščitništvo + digitalni nadzor → zadržanost
Gen Alpha:
digitalna saturacija → iskanje fizičnega, analognega in spontanega
Če se bo ta trend nadaljeval, ne bi pričakoval, da bo Gen Alpha preprosto še bolj konservativna Gen Z. Prej bi lahko bila prva generacija, ki bo začela zavestno zavračati nekatere ekscese digitalne dobe.
In to je pravzaprav zelo generacijsko: **vsaka generacija se pogosto začne upirati tistemu, kar je prejšnja generacija imela za normalno.**
Gen Alpha bo verjetno še bolj digitalna po odraščanju, prav zato pa bo lahko razvila močan odpor do stalne povezanosti, nadzora in umetnega spletnega življenja.
Torej ne nujno bolj konservativna kot Gen Z, ampak prej:
Gen Z: »Zaščiti se, bodi primeren, pazi nase.«
Gen Alpha: »Daj mi mir, hočem živeti.«
Če se ta trend okrepi, bi lahko videli več spontanosti, druženja v živo, fizičnosti, tveganja in tudi bolj sproščen odnos do telesa in seksualnosti.
-1
Super. Morda bo nova generacija bila generacija upornikov, ki se bodo uprli zadrtim in dolgočasnim starcem Gen Z. Tej genervaciji resnobnih, moralističnih in morečih ljudi.
0
@tudi
To je izpostavil komentator. Albanskega konteksta ne poznam. Jaz govorim o zahodnemu svetu na splošno.
To je izpostavil komentator. Albanskega konteksta ne poznam. Jaz govorim o zahodnemu svetu na splošno.
0
Ko se sprašujemo o tej generacijski kulturi, je odgovor po mojem precej bolj zanimiv od »Gen Z je pač taka«.
Najprej: nekateri deli tega vtisa o Gen Z so dejansko skladni s podatki.
Mladi danes v zahodnih državah v povprečju manj pijejo, manj pogosto seksajo, manj tvegajo in se manj pogosto udeležujejo nekaterih tradicionalnih oblik »mladinskega« vedenja kot prejšnje kohorte. To je precej nenavadno glede na klasično predstavo mladosti kot obdobja eksperimentiranja.
Zakaj?
1. Gen Z je prva generacija, ki je odraščala pod stalnim nadzorom
Prejšnji mladostnik je imel svobodo + zasebnost.
Gen Z ima:
svobodo + telefon + kamero + internet + trajen digitalni zapis.
To spremeni psihologijo tveganja. Če veš, da se lahko vsaka neumnost posname in ostane na spletu, postane impulzivnost precej dražja.
Mladi so zato lahko prvič v zgodovini hkrati zelo svobodni in zelo opazovani.
2. Otroštvo se je podaljšalo
Tu je po mojem eden največjih premikov.
Prejšnje generacije so relativno zgodaj:
hodile same naokrog,
se družile brez nadzora,
vozile,
delale,
hodile na zabave,
imele romantične odnose,
prihajale domov pozno.
Gen Z je bila precej bolj pogosto nadzorovana in zaščitena.
Posledica je lahko manj priložnosti za razvoj tiste vrste samozavesti, ki nastane iz:
»Naredil sem nekaj neumnega in ugotovil, da sem preživel.«
3. Njihovo okolje je izjemno moralizirano
To je povezano s tvojim prejšnjim opažanjem.
Ni več samo:
»Ne smeš, ker je greh.«
Ampak:
»To je škodljivo.«
»To je problematično.«
»To je neprimerno.«
»To je nevarno.«
»To je toksično.«
»To je nezdravo.«
»To presega mejo.«
To lahko ustvari zelo močan notranji nadzor, čeprav je družba navzven liberalna.
4. Zabava je postala performans
To je zelo pomembno.
Prej:
grem na zabavo → živim jo.
Danes:
grem na zabavo → fotografiram → objavim → preverjam odzive → primerjam se → razmišljam, kako izgledam.
To lahko precej zmanjša spontanost.
Če je tvoje življenje hkrati družabno življenje in javni profil, postaneš bolj previden.
5. Gen Z je odraščala v obdobju katastrof
Njihovo otroštvo/adolescenco so zaznamovali:
finančna kriza 2008,
podnebna tesnoba,
terorizem,
politična polarizacija,
pandemija,
vojna v Evropi,
inflacija,
občutek gospodarske negotovosti.
To ni ravno okolje, ki bi proizvajalo generacijo tipa:
»Jebeš vse, gremo se zabavat.«
6. In tu pride tvoj »paradoks starega sveta«
Mislim, da si dobro opazil nekaj res nenavadnega.
Vrednote Gen Z so lahko moderne, njihovo vedenje pa je na nekaterih področjih presenetljivo tradicionalno.
Lahko imaš:
progresiven odnos do LGBTQ+,
zelo visoko občutljivost za diskriminacijo,
zelo močan občutek osebnih meja,
hkrati pa:
manj seksa,
manj alkohola,
manj spontanosti,
manj golote,
manj tveganja,
manj eksperimentiranja.
To je skoraj »babica po vedenju, progresivec po vrednotah«.
In zato se mi zdi boljši opis od »Gen Z je konservativna«:
Gen Z je prva izrazito digitalna generacija, ki je odrasla v kulturi ekstremne zaščite, vidnosti in normativnosti.
To lahko proizvaja zelo posebno obliko mladosti: liberalno v tem, kaj priznavaš drugim, konservativno v tem, kaj si pripravljen sam početi.
In če iščemo zgodovinsko analogijo, je tu prav tvoja primerjava z 1895–1904 zanimiva.
Ti so dobili:
stroga pravila + nov svet → upor.
Gen Z pa:
liberalne vrednote + ogromno pravil glede varnosti/primernosti + permanentni nadzor → zadržanost.
Najprej: nekateri deli tega vtisa o Gen Z so dejansko skladni s podatki.
Mladi danes v zahodnih državah v povprečju manj pijejo, manj pogosto seksajo, manj tvegajo in se manj pogosto udeležujejo nekaterih tradicionalnih oblik »mladinskega« vedenja kot prejšnje kohorte. To je precej nenavadno glede na klasično predstavo mladosti kot obdobja eksperimentiranja.
Zakaj?
1. Gen Z je prva generacija, ki je odraščala pod stalnim nadzorom
Prejšnji mladostnik je imel svobodo + zasebnost.
Gen Z ima:
svobodo + telefon + kamero + internet + trajen digitalni zapis.
To spremeni psihologijo tveganja. Če veš, da se lahko vsaka neumnost posname in ostane na spletu, postane impulzivnost precej dražja.
Mladi so zato lahko prvič v zgodovini hkrati zelo svobodni in zelo opazovani.
2. Otroštvo se je podaljšalo
Tu je po mojem eden največjih premikov.
Prejšnje generacije so relativno zgodaj:
hodile same naokrog,
se družile brez nadzora,
vozile,
delale,
hodile na zabave,
imele romantične odnose,
prihajale domov pozno.
Gen Z je bila precej bolj pogosto nadzorovana in zaščitena.
Posledica je lahko manj priložnosti za razvoj tiste vrste samozavesti, ki nastane iz:
»Naredil sem nekaj neumnega in ugotovil, da sem preživel.«
3. Njihovo okolje je izjemno moralizirano
To je povezano s tvojim prejšnjim opažanjem.
Ni več samo:
»Ne smeš, ker je greh.«
Ampak:
»To je škodljivo.«
»To je problematično.«
»To je neprimerno.«
»To je nevarno.«
»To je toksično.«
»To je nezdravo.«
»To presega mejo.«
To lahko ustvari zelo močan notranji nadzor, čeprav je družba navzven liberalna.
4. Zabava je postala performans
To je zelo pomembno.
Prej:
grem na zabavo → živim jo.
Danes:
grem na zabavo → fotografiram → objavim → preverjam odzive → primerjam se → razmišljam, kako izgledam.
To lahko precej zmanjša spontanost.
Če je tvoje življenje hkrati družabno življenje in javni profil, postaneš bolj previden.
5. Gen Z je odraščala v obdobju katastrof
Njihovo otroštvo/adolescenco so zaznamovali:
finančna kriza 2008,
podnebna tesnoba,
terorizem,
politična polarizacija,
pandemija,
vojna v Evropi,
inflacija,
občutek gospodarske negotovosti.
To ni ravno okolje, ki bi proizvajalo generacijo tipa:
»Jebeš vse, gremo se zabavat.«
6. In tu pride tvoj »paradoks starega sveta«
Mislim, da si dobro opazil nekaj res nenavadnega.
Vrednote Gen Z so lahko moderne, njihovo vedenje pa je na nekaterih področjih presenetljivo tradicionalno.
Lahko imaš:
progresiven odnos do LGBTQ+,
zelo visoko občutljivost za diskriminacijo,
zelo močan občutek osebnih meja,
hkrati pa:
manj seksa,
manj alkohola,
manj spontanosti,
manj golote,
manj tveganja,
manj eksperimentiranja.
To je skoraj »babica po vedenju, progresivec po vrednotah«.
In zato se mi zdi boljši opis od »Gen Z je konservativna«:
Gen Z je prva izrazito digitalna generacija, ki je odrasla v kulturi ekstremne zaščite, vidnosti in normativnosti.
To lahko proizvaja zelo posebno obliko mladosti: liberalno v tem, kaj priznavaš drugim, konservativno v tem, kaj si pripravljen sam početi.
In če iščemo zgodovinsko analogijo, je tu prav tvoja primerjava z 1895–1904 zanimiva.
Ti so dobili:
stroga pravila + nov svet → upor.
Gen Z pa:
liberalne vrednote + ogromno pravil glede varnosti/primernosti + permanentni nadzor → zadržanost.
0
Za generacijo Z pridejo uvožene kalifat generacije, ultrakonservativizem, ponovitev srednjega veka in vsakršnega mračnjaštva.
0
@Dutch Bantam
Ja. Pa fašizem tudi. Drug del mladih se upira islamu tako, da ratujejo fašisti, volijo desno.
Zame so eni in drugi v resnici eni in isti.
Skratka govorimo o totalno represivni in konzervativni generaciji in v to enačbo očitno spadajo tudi lgbtq gibanje in feministke, ki podpirajo islam in moralistično politično korektnosti.
Starejši ljudje, če vam kaj pomeni svoboda, prosim ustavite to zastrelo desničarsko generacijo Z, preden svet pahnejo daleč nazaj v temnačna obdobja zgodovine.
Ne dopustite, da generacija Z zaseda položaje v družbi in da je vpeta v politično odločanje, če nočete končati v kalifatu in na drugi strani v časih Musolinija.
Ja. Pa fašizem tudi. Drug del mladih se upira islamu tako, da ratujejo fašisti, volijo desno.
Zame so eni in drugi v resnici eni in isti.
Skratka govorimo o totalno represivni in konzervativni generaciji in v to enačbo očitno spadajo tudi lgbtq gibanje in feministke, ki podpirajo islam in moralistično politično korektnosti.
Starejši ljudje, če vam kaj pomeni svoboda, prosim ustavite to zastrelo desničarsko generacijo Z, preden svet pahnejo daleč nazaj v temnačna obdobja zgodovine.
Ne dopustite, da generacija Z zaseda položaje v družbi in da je vpeta v politično odločanje, če nočete končati v kalifatu in na drugi strani v časih Musolinija.
0
Generacija z bo v zgodovino zapisana kot sramota. Kot generacija, ki je najbolj razočarala.
0
Z-jevčki so že okej. Malo posebni. Imamo doma. 🙂
Problem so tisti pred njimi, pa tudi tistega, kar prihaja, se nekako ne moremo veseliti. Jaz vedno pravim, da najbolj super je moja generacija, gen X. Najbolj nasrkamo vedno, izkoriščajo nas od zgoraj in od spodaj, pa še vedno funkcioniramo. Trpežni, da je kaj.
Problem so tisti pred njimi, pa tudi tistega, kar prihaja, se nekako ne moremo veseliti. Jaz vedno pravim, da najbolj super je moja generacija, gen X. Najbolj nasrkamo vedno, izkoriščajo nas od zgoraj in od spodaj, pa še vedno funkcioniramo. Trpežni, da je kaj.
0
@Torej
Preberi zgoraj komentar "genAlfa proti genZ" .
Obstaja upanje, da bo genAlfa se uprla zategnjeni genZ.
Preberi zgoraj komentar "genAlfa proti genZ" .
Obstaja upanje, da bo genAlfa se uprla zategnjeni genZ.
0
gen Z je celo bolj zaostala od mladine pred 100 let! Tako ekstremno je stanje.
V 20ih letih prejšnjega stoletja je bila seksualna revolucija, če še ne veste.
primerjava rojenih 1895–1904 z Gen Z po vzgoji → tehnologiji → spolnosti → tveganju → družbenih normah → političnih vrednotah, in preveriva, ali se res pojavlja ta »zrcalni generacijski učinek«?
primerjavo lahko naredimo precej bolj konkretno. In po preverjanju literature bi rekel, da je »zrcalni generacijski učinek« dobra hipoteza, vendar morava ločiti tisto, kar je dobro podprto, od tistega, kar je še interpretacija.
1. Vzgoja
1895–1904
Ti ljudje so odraščali v okolju, kjer je bila spolnost precej bolj zamolčana in nadzorovana. Britanska zgodovinska raziskava opisuje, da je bila v prvi polovici 20. stoletja spolnost izključena iz javnega in celo družinskega diskurza, zlasti pri dekletih. Hkrati je obdobje 1890–1920 zaznamovala velika družbena zaskrbljenost glede »spolne morale« mladih žensk. �
Cambridge University Press +1
Gen Z
Tu imamo skoraj nasprotno situacijo: starši so veliko bolj vključeni v otrokovo življenje, zaščitniški in pogosto nadzorni. Sodobne raziskave dejansko ločujejo overprotective/helicopter parenting od običajne podpore; bolj vsiljiva oblika je povezana z manj avtonomije in slabšim razvojem samostojnosti. �
Springer +1
Torej:
1895–1904 → »ne smeš«
Gen Z → »lahko, ampak mora biti varno, pravilno in odgovorno«
To je precej pomembna razlika.
2. Tehnologija
Tu je podobnost presenetljiva.
1895–1904 je v adolescenci doživelo eksplozijo množične kulture: kino, fonograf, časopisi, avtomobil, telefon itd. Mladi so prvič dobili ogromno novih načinov, kako se izmakniti tradicionalnemu lokalnemu nadzoru.
Gen Z je dobila še veliko močnejšo različico tega: internet in pametni telefon.
Toda razlika je ogromna:
1920: tehnologija poveča možnost zasebnosti in eksperimentiranja.
2020: tehnologija poveča možnost nadzora in javne izpostavljenosti.
To je skoraj popolna inverzija.
3. Spolnost
Tukaj je zgodovinska primerjava zelo zanimiva.
Začetek 20. stoletja je imel zelo nizko sprejemljivost predzakonske spolnosti; ekonomska zgodovinska analiza ugotavlja, da je bila leta 1900 spolna aktivnost neporočenih najstnic zelo nizka, nato pa se je skozi 20. stoletje močno povečala. �
Wiley Online Library
Toda pri ljudeh 1895–1904 se je zgodilo nekaj posebnega:
vzgojeni so bili v starem sistemu → odraščali so ravno ob pojavu novega → kot mladi odrasli so ga lahko živeli.
Gen Z je vstopila v svet, kjer je seksualna liberalizacija že obstajala.
Toda hkrati je seksualnost postala izjemno regulirana z jezikom privolitve, meja, primernosti, digitalnega ugleda itd.
Zato lahko dobiš paradoks:
več dovoljenja na deklarativni ravni, manj dejanskega vedenja.
4. Tveganje
Tu je razlika še večja.
Pri mladih na začetku 20. stoletja je bilo tveganje del odraščanja. Avtomobili, alkohol, fizično delo, zgodnejša samostojnost, manj starševskega nadzora ...
Pri Gen Z je otrok precej dlje varovan pred posledicami.
In tukaj imamo že precej dobre dokaze, da je sodobno pretirano zaščitniško starševstvo povezano z zmanjšano samostojnostjo, slabšimi regulacijskimi sposobnostmi in več notranjimi težavami. �
Springer
Pomembno pa: to še ne dokazuje, da je prav to povzročilo manj seksa ali alkohola.
5. Družbene norme
Tu je po mojem najzanimivejša točka celotne primerjave.
Pri generaciji 1895–1904:
norma → upor proti normi
Pri Gen Z:
liberalizacija → nastanek novih norm znotraj liberalizacije
To pomeni, da današnji mlad človek lahko sliši:
»Bodi, kar si.«
Toda hkrati:
»Spoštuj meje.«
»Ne seksualiziraj drugih.«
»Ne objektiviziraj.«
»Ne tvegaj.«
»Ne škoduj sebi.«
»Ne pij preveč.«
»Pazi na digitalni odtis.«
»Ne povzroči nekomu nelagodja.«
To je precej močan normativni sistem, samo da ne temelji več predvsem na religiji in tradiciji.
6. Politične vrednote
In tukaj se pokaže nekaj, kar sva prej govorila.
Ni protislovje, če je nekdo:
politično progresiven + spolno zadržan + proti alkoholu + proti tveganju + zelo občutljiv na družbene prestopke.
To je lahko celo logičen produkt njegovega okolja.
Stara moralnost:
»Ne počni tega, ker je greh.«
Nova moralnost:
»Ne počni tega, ker je škodljivo/nevarno/neprimerno.«
Obe lahko proizvedeta samokontrolo, čeprav imata popolnoma drugačen politični jezik.
In zdaj bistvo: ali imamo res »zrcalni učinek«?
Deloma ja.
1895–1904
Gen Z
Vzgoja
restriktivna
zaščitniška/permisivna, a nadzorna
Spolnost
tabu
javno sprejeta, a močno normirana
Tehnologija
omogoča pobeg od nadzora
omogoča permanentni nadzor
Tveganje
pričakovano
odvračano
Odnos do norm
upor
samoregulacija
Seks
hitro naraščajoče eksperimentiranje
upadanje
Alkohol
del mladinske kulture
bistveno manj privlačen
Ideal
svoboda od starih pravil
varnost, zdravje, pravilno vedenje
In tu bi popravil še eno stvar iz najinega prejšnjega pogovora: ne bi rekel, da je Gen Z preprosto »konservativna«. Bolj natančno bi bilo reči:
Gen Z je lahko politično in identitetno zelo liberalna, vendar je vedenjsko bolj restriktivna in previdna.
To je precej bolj zanimiv fenomen.
Toda še nekaj zelo pomembnega
Ne bi še trdil, da je permisivna vzgoja povzročila ta rezultat. Za to nimamo dovolj neposrednega dokaza. Imamo dokaze za povezave med overparentingom in nekaterimi oblikami slabše avtonomije/regulacije, ter zelo dobre podatke o spremembah vedenja mladih. �
Springer +1
Vzročna veriga:
permisivna/zaščitniška vzgoja → manj samostojnosti → več previdnosti → manj tveganega vedenja
je zaenkrat zanimiva hipoteza, ne dokazana razlaga.
In mislim, da je prav to naslednje vprašanje, ki ga je vredno raziskati: ali je bila vzgoja staršev Gen Z dejansko bolj moralistična in nadzorna, samo da se je moralizem iz »greh« premaknil v »varnost, škoda, privolitev, zdravje, primernost«? To bi lahko zelo dobro pojasnilo paradoks, ki ga opažaš.
V 20ih letih prejšnjega stoletja je bila seksualna revolucija, če še ne veste.
primerjava rojenih 1895–1904 z Gen Z po vzgoji → tehnologiji → spolnosti → tveganju → družbenih normah → političnih vrednotah, in preveriva, ali se res pojavlja ta »zrcalni generacijski učinek«?
primerjavo lahko naredimo precej bolj konkretno. In po preverjanju literature bi rekel, da je »zrcalni generacijski učinek« dobra hipoteza, vendar morava ločiti tisto, kar je dobro podprto, od tistega, kar je še interpretacija.
1. Vzgoja
1895–1904
Ti ljudje so odraščali v okolju, kjer je bila spolnost precej bolj zamolčana in nadzorovana. Britanska zgodovinska raziskava opisuje, da je bila v prvi polovici 20. stoletja spolnost izključena iz javnega in celo družinskega diskurza, zlasti pri dekletih. Hkrati je obdobje 1890–1920 zaznamovala velika družbena zaskrbljenost glede »spolne morale« mladih žensk. �
Cambridge University Press +1
Gen Z
Tu imamo skoraj nasprotno situacijo: starši so veliko bolj vključeni v otrokovo življenje, zaščitniški in pogosto nadzorni. Sodobne raziskave dejansko ločujejo overprotective/helicopter parenting od običajne podpore; bolj vsiljiva oblika je povezana z manj avtonomije in slabšim razvojem samostojnosti. �
Springer +1
Torej:
1895–1904 → »ne smeš«
Gen Z → »lahko, ampak mora biti varno, pravilno in odgovorno«
To je precej pomembna razlika.
2. Tehnologija
Tu je podobnost presenetljiva.
1895–1904 je v adolescenci doživelo eksplozijo množične kulture: kino, fonograf, časopisi, avtomobil, telefon itd. Mladi so prvič dobili ogromno novih načinov, kako se izmakniti tradicionalnemu lokalnemu nadzoru.
Gen Z je dobila še veliko močnejšo različico tega: internet in pametni telefon.
Toda razlika je ogromna:
1920: tehnologija poveča možnost zasebnosti in eksperimentiranja.
2020: tehnologija poveča možnost nadzora in javne izpostavljenosti.
To je skoraj popolna inverzija.
3. Spolnost
Tukaj je zgodovinska primerjava zelo zanimiva.
Začetek 20. stoletja je imel zelo nizko sprejemljivost predzakonske spolnosti; ekonomska zgodovinska analiza ugotavlja, da je bila leta 1900 spolna aktivnost neporočenih najstnic zelo nizka, nato pa se je skozi 20. stoletje močno povečala. �
Wiley Online Library
Toda pri ljudeh 1895–1904 se je zgodilo nekaj posebnega:
vzgojeni so bili v starem sistemu → odraščali so ravno ob pojavu novega → kot mladi odrasli so ga lahko živeli.
Gen Z je vstopila v svet, kjer je seksualna liberalizacija že obstajala.
Toda hkrati je seksualnost postala izjemno regulirana z jezikom privolitve, meja, primernosti, digitalnega ugleda itd.
Zato lahko dobiš paradoks:
več dovoljenja na deklarativni ravni, manj dejanskega vedenja.
4. Tveganje
Tu je razlika še večja.
Pri mladih na začetku 20. stoletja je bilo tveganje del odraščanja. Avtomobili, alkohol, fizično delo, zgodnejša samostojnost, manj starševskega nadzora ...
Pri Gen Z je otrok precej dlje varovan pred posledicami.
In tukaj imamo že precej dobre dokaze, da je sodobno pretirano zaščitniško starševstvo povezano z zmanjšano samostojnostjo, slabšimi regulacijskimi sposobnostmi in več notranjimi težavami. �
Springer
Pomembno pa: to še ne dokazuje, da je prav to povzročilo manj seksa ali alkohola.
5. Družbene norme
Tu je po mojem najzanimivejša točka celotne primerjave.
Pri generaciji 1895–1904:
norma → upor proti normi
Pri Gen Z:
liberalizacija → nastanek novih norm znotraj liberalizacije
To pomeni, da današnji mlad človek lahko sliši:
»Bodi, kar si.«
Toda hkrati:
»Spoštuj meje.«
»Ne seksualiziraj drugih.«
»Ne objektiviziraj.«
»Ne tvegaj.«
»Ne škoduj sebi.«
»Ne pij preveč.«
»Pazi na digitalni odtis.«
»Ne povzroči nekomu nelagodja.«
To je precej močan normativni sistem, samo da ne temelji več predvsem na religiji in tradiciji.
6. Politične vrednote
In tukaj se pokaže nekaj, kar sva prej govorila.
Ni protislovje, če je nekdo:
politično progresiven + spolno zadržan + proti alkoholu + proti tveganju + zelo občutljiv na družbene prestopke.
To je lahko celo logičen produkt njegovega okolja.
Stara moralnost:
»Ne počni tega, ker je greh.«
Nova moralnost:
»Ne počni tega, ker je škodljivo/nevarno/neprimerno.«
Obe lahko proizvedeta samokontrolo, čeprav imata popolnoma drugačen politični jezik.
In zdaj bistvo: ali imamo res »zrcalni učinek«?
Deloma ja.
1895–1904
Gen Z
Vzgoja
restriktivna
zaščitniška/permisivna, a nadzorna
Spolnost
tabu
javno sprejeta, a močno normirana
Tehnologija
omogoča pobeg od nadzora
omogoča permanentni nadzor
Tveganje
pričakovano
odvračano
Odnos do norm
upor
samoregulacija
Seks
hitro naraščajoče eksperimentiranje
upadanje
Alkohol
del mladinske kulture
bistveno manj privlačen
Ideal
svoboda od starih pravil
varnost, zdravje, pravilno vedenje
In tu bi popravil še eno stvar iz najinega prejšnjega pogovora: ne bi rekel, da je Gen Z preprosto »konservativna«. Bolj natančno bi bilo reči:
Gen Z je lahko politično in identitetno zelo liberalna, vendar je vedenjsko bolj restriktivna in previdna.
To je precej bolj zanimiv fenomen.
Toda še nekaj zelo pomembnega
Ne bi še trdil, da je permisivna vzgoja povzročila ta rezultat. Za to nimamo dovolj neposrednega dokaza. Imamo dokaze za povezave med overparentingom in nekaterimi oblikami slabše avtonomije/regulacije, ter zelo dobre podatke o spremembah vedenja mladih. �
Springer +1
Vzročna veriga:
permisivna/zaščitniška vzgoja → manj samostojnosti → več previdnosti → manj tveganega vedenja
je zaenkrat zanimiva hipoteza, ne dokazana razlaga.
In mislim, da je prav to naslednje vprašanje, ki ga je vredno raziskati: ali je bila vzgoja staršev Gen Z dejansko bolj moralistična in nadzorna, samo da se je moralizem iz »greh« premaknil v »varnost, škoda, privolitev, zdravje, primernost«? To bi lahko zelo dobro pojasnilo paradoks, ki ga opažaš.
0
@Torej
Seveda so neberljiva, če še nikoli nisi brala raziskav, povzetkov raziskav, sociologije, psihologije, analiz in strokovnega čtiva.
Za ljudi tvoje sorze so pač Kmetije na TV in čveki ob kavicah s tebi podobnimi čenčami.
Zgoraj so zbrane le ugotovitve iz predvidevanj na podlagi resnih družbenih raziskav.
Seveda so neberljiva, če še nikoli nisi brala raziskav, povzetkov raziskav, sociologije, psihologije, analiz in strokovnega čtiva.
Za ljudi tvoje sorze so pač Kmetije na TV in čveki ob kavicah s tebi podobnimi čenčami.
Zgoraj so zbrane le ugotovitve iz predvidevanj na podlagi resnih družbenih raziskav.
0
Se bomo končno začeli ukvarjat s prihodnostjo in se rešili starih komunistov ...
0
Gen Z se praviloma ne upira prejšnji generaciji zato, ker bi poznala njen svet in ga zavračala. Večina ga pozna predvsem posredno, zato težko rečemo, da zavestno zavrača kulturo prejšnjih mladih.
Bolj logičen model je:
okolje, v katerem so sami odraščali → njihova vzgoja in norme → njihovo vedenje.
In to okolje je bilo drugačno od okolja milenijcev, X in boomerjev:
manj vsakdanje golote v mainstream medijih,
manj neposredne izpostavljenosti seksualnosti,
več digitalnega nadzora in trajnega zapisa,
bolj zaščitniška vzgoja,
več poudarka na mejah, primernosti in varnosti,
več socialnega vedenja skozi zaslone.
Torej ni smiselno reči:
»Gen Z zavrača kulturo ekscesa prejšnjih generacij.«
Veliko bolj smiselno je:
»Gen Z je odrasla v okolju, ki je že pred njihovim rojstvom postopoma spremenilo način, kako se mladost, telo, spolnost, tveganje in druženje doživljajo.«
In to je pomembna razlika.
Zanje je današnja norma preprosto normalnost, ki so jo poznali od otroštva.
Razlaga torej je generacijska socializacija v drugačnem okolju, ne zavestni upor proti nečemu, česar večinoma niso osebno poznali.
Bolj logičen model je:
okolje, v katerem so sami odraščali → njihova vzgoja in norme → njihovo vedenje.
In to okolje je bilo drugačno od okolja milenijcev, X in boomerjev:
manj vsakdanje golote v mainstream medijih,
manj neposredne izpostavljenosti seksualnosti,
več digitalnega nadzora in trajnega zapisa,
bolj zaščitniška vzgoja,
več poudarka na mejah, primernosti in varnosti,
več socialnega vedenja skozi zaslone.
Torej ni smiselno reči:
»Gen Z zavrača kulturo ekscesa prejšnjih generacij.«
Veliko bolj smiselno je:
»Gen Z je odrasla v okolju, ki je že pred njihovim rojstvom postopoma spremenilo način, kako se mladost, telo, spolnost, tveganje in druženje doživljajo.«
In to je pomembna razlika.
Zanje je današnja norma preprosto normalnost, ki so jo poznali od otroštva.
Razlaga torej je generacijska socializacija v drugačnem okolju, ne zavestni upor proti nečemu, česar večinoma niso osebno poznali.
0
" Lahko se kar pripravimo, da bodo žuželke osnova za jedilnike prihodnjih generacij "
0
vprašanje:
Torej če konzervatizem povzroči odprte ljudi, gre zadeva morda tudi v obratni smeri. Gen Z so veliko bolj desničarski, liberarni gen Z(woke, lgbtq) pa prav po desničarsko moralistični, politično korektni. Ne seksajo več toliko in se ne zabavajo. Je morda preveč odprta, permisivna in zavijanje v vato vzgoja povzročila konzervativnejše ljudi?
odgovor:
Da — to je povsem legitimna hipoteza, vendar bi jo formuliral nekoliko bolj previdno: ne nujno »permisivna vzgoja povzroči konservativce«, ampak generacijska reakcija na prevladujoče okolje lahko gre tudi v nasprotno smer od pričakovane.
Pri tvoji primerjavi je zanimiv prav kontrast:
1895–1904 → precej stroga spolna in družbena vzgoja
→ hitro širjenje novih tehnologij in svoboščin
→ konflikt med starimi normami in novimi možnostmi
→ eksperimentiranje, upor, seksualna liberalizacija.
Pri delu Gen Z lahko hipotetično vidimo obrnjeno situacijo:
pozno 20. in zgodnje 21. stoletje → veliko bolj permisivna vzgoja
→ zaščita otrok pred tveganji, močan nadzor staršev
→ seksualna liberalizacija je že normalizirana
→ internet in družbena omrežja omogočajo stalno socialno primerjanje in nadzor
→ močan poudarek na pravilnem vedenju, soglasju, varnosti in politični korektnosti
→ posledično lahko nastane reakcija v smeri zadržanosti, moraliziranja ali celo novega konservativizma.
In tu je zelo zanimiv paradoks: »woke« in tradicionalno moralističen človek sta si lahko ideološko zelo različna, vendar imata lahko podobno vedenjsko značilnost — zelo močno določanje, kaj je dovoljeno in kaj ni.
Zato bi razlikoval:
politično liberalnost → odprtost do različnih identitet in življenjskih oblik;
seksualno liberalnost → pripravljenost na seksualno eksperimentiranje;
vedenjsko permisivnost → toleranco do tveganja, spontanosti, zabave in prestopanja norm.
To niso ista stvar.
Človek je lahko zelo progresiven glede LGBTQ+ pravic, hkrati pa zelo konservativen glede lastnega spolnega vedenja, alkohola, drog, zmenkov ali tveganja.
In ravno tukaj postane tvoja primerjava zanimiva: morda se je del liberalizma iz »dovoljenje za eksperimentiranje« premaknil v »dovoljenje za identiteto, vendar z zelo jasnimi pravili vedenja«.
Vendar pa za Gen Z ne bi še rekel, da je dokazano »konservativna generacija«. To je treba preveriti po dejanskem vedenju (spolnost, partnerstva, alkohol, zabave, tveganje) ločeno od političnih deklaracij.
Če želiš, lahko to naredimo precej resno: primerjava rojenih 1895–1904 z Gen Z po vzgoji → tehnologiji → spolnosti → tveganju → družbenih normah → političnih vrednotah, in preveriva, ali se res pojavlja ta »zrcalni generacijski učinek«.
odgovor na dejstvih:
ima precej močno empirično podlago, posebej če govoriva o zahodnih državah in o trendu skozi več desetletij. Prej sem bil preveč previden pri nečem, kar je precej dobro dokumentirano.
Pri Gen Z so se res zmanjšali spolna aktivnost, uživanje alkohola in različna tvegana vedenja. V ameriških podatkih je med 1999 in 2017 pri mladostnikih opazen širok padec različnih tveganih vedenj, ne samo posameznega vedenja. � Pri mladih odraslih je upad spolne aktivnosti povezan predvsem z manj romantičnimi odnosi in manj pitja alkohola. �
PubMed Central (PMC)
Wiley Online Library
Tudi pri alkoholu je trend zelo izrazit: novejša avstralska longitudinalna analiza, ki upošteva starost, ugotavlja, da ima Gen Z višjo abstinenco in nižjo tedensko porabo alkohola kot predhodne generacije. �
PubMed Central (PMC) +1
Zato je tvoja generacijska hipoteza vredna resne obravnave:
Če je generacija 1895–1904 nastala iz trka restriktivne vzgoje z nenadno eksplozijo novih svoboščin, je mogoče, da je Gen Z nastala iz nasprotnega trka — odraščanja v zelo permisivnem, zaščitenem in seksualno liberaliziranem okolju, zaradi česar se del mladih odzove z večjo zadržanostjo, previdnostjo in moraliziranjem.
To je pravzaprav precej zanimiva »generacijska nihajna« hipoteza: družba potisne norme v eno smer → naslednja generacija jih sprejme → naslednja generacija, ki odrašča znotraj teh norm, jih začne doživljati drugače in lahko zanihne nazaj.
Ampak tukaj bi naredil pomembno razliko: podatki dokazujejo spremembo vedenja; še ne dokazujejo, da jo je povzročila permisivna vzgoja. To drugo je naša hipoteza, ki jo lahko zdaj zelo konkretno preveriva.
In po mojem je to veliko bolj zanimivo vprašanje kot samo »ali je Gen Z bolj konservativna«. **Zakaj bi generacija, ki je odraščala v najbolj liberalnem kulturnem okolju doslej, postala vedenjsko tako previdna?**
odgovor:
Da. Točno — vzgoja + okolje, ne permisivna vzgoja kot edini vzrok. Prej sem tvoj argument preveč zožil.
Tvoja hipoteza je v bistvu bolj zanimiva:
1895–1904:
stroga vzgoja + tradicionalne norme → nato nenadna modernizacija, tehnologija, urbanizacija, vojna in nove možnosti → močan upor in eksperimentiranje.
Gen Z:
permisivna/zaščitniška vzgoja + že liberalizirano okolje + internet, družbena omrežja, stalna vidnost in socialni nadzor → reakcija v smeri previdnosti, manj tveganja, manj seksa, manj alkohola in novega moraliziranja.
Torej ne gre za preprosto:
konservativna vzgoja → liberalci
liberalna vzgoja → konservativci
Ampak za:
vzgoja × okolje × tehnologija × zgodovinski trenutek → generacijska reakcija.
In prav kontrast med tem, česar so bili mladi vajeni doma, in tem, kar jim je omogočalo zunanje okolje, je lahko ključen. To je precej močnejši model, kot če generacije razlagamo samo z njihovimi političnimi stališči.
Torej če konzervatizem povzroči odprte ljudi, gre zadeva morda tudi v obratni smeri. Gen Z so veliko bolj desničarski, liberarni gen Z(woke, lgbtq) pa prav po desničarsko moralistični, politično korektni. Ne seksajo več toliko in se ne zabavajo. Je morda preveč odprta, permisivna in zavijanje v vato vzgoja povzročila konzervativnejše ljudi?
odgovor:
Da — to je povsem legitimna hipoteza, vendar bi jo formuliral nekoliko bolj previdno: ne nujno »permisivna vzgoja povzroči konservativce«, ampak generacijska reakcija na prevladujoče okolje lahko gre tudi v nasprotno smer od pričakovane.
Pri tvoji primerjavi je zanimiv prav kontrast:
1895–1904 → precej stroga spolna in družbena vzgoja
→ hitro širjenje novih tehnologij in svoboščin
→ konflikt med starimi normami in novimi možnostmi
→ eksperimentiranje, upor, seksualna liberalizacija.
Pri delu Gen Z lahko hipotetično vidimo obrnjeno situacijo:
pozno 20. in zgodnje 21. stoletje → veliko bolj permisivna vzgoja
→ zaščita otrok pred tveganji, močan nadzor staršev
→ seksualna liberalizacija je že normalizirana
→ internet in družbena omrežja omogočajo stalno socialno primerjanje in nadzor
→ močan poudarek na pravilnem vedenju, soglasju, varnosti in politični korektnosti
→ posledično lahko nastane reakcija v smeri zadržanosti, moraliziranja ali celo novega konservativizma.
In tu je zelo zanimiv paradoks: »woke« in tradicionalno moralističen človek sta si lahko ideološko zelo različna, vendar imata lahko podobno vedenjsko značilnost — zelo močno določanje, kaj je dovoljeno in kaj ni.
Zato bi razlikoval:
politično liberalnost → odprtost do različnih identitet in življenjskih oblik;
seksualno liberalnost → pripravljenost na seksualno eksperimentiranje;
vedenjsko permisivnost → toleranco do tveganja, spontanosti, zabave in prestopanja norm.
To niso ista stvar.
Človek je lahko zelo progresiven glede LGBTQ+ pravic, hkrati pa zelo konservativen glede lastnega spolnega vedenja, alkohola, drog, zmenkov ali tveganja.
In ravno tukaj postane tvoja primerjava zanimiva: morda se je del liberalizma iz »dovoljenje za eksperimentiranje« premaknil v »dovoljenje za identiteto, vendar z zelo jasnimi pravili vedenja«.
Vendar pa za Gen Z ne bi še rekel, da je dokazano »konservativna generacija«. To je treba preveriti po dejanskem vedenju (spolnost, partnerstva, alkohol, zabave, tveganje) ločeno od političnih deklaracij.
Če želiš, lahko to naredimo precej resno: primerjava rojenih 1895–1904 z Gen Z po vzgoji → tehnologiji → spolnosti → tveganju → družbenih normah → političnih vrednotah, in preveriva, ali se res pojavlja ta »zrcalni generacijski učinek«.
odgovor na dejstvih:
ima precej močno empirično podlago, posebej če govoriva o zahodnih državah in o trendu skozi več desetletij. Prej sem bil preveč previden pri nečem, kar je precej dobro dokumentirano.
Pri Gen Z so se res zmanjšali spolna aktivnost, uživanje alkohola in različna tvegana vedenja. V ameriških podatkih je med 1999 in 2017 pri mladostnikih opazen širok padec različnih tveganih vedenj, ne samo posameznega vedenja. � Pri mladih odraslih je upad spolne aktivnosti povezan predvsem z manj romantičnimi odnosi in manj pitja alkohola. �
PubMed Central (PMC)
Wiley Online Library
Tudi pri alkoholu je trend zelo izrazit: novejša avstralska longitudinalna analiza, ki upošteva starost, ugotavlja, da ima Gen Z višjo abstinenco in nižjo tedensko porabo alkohola kot predhodne generacije. �
PubMed Central (PMC) +1
Zato je tvoja generacijska hipoteza vredna resne obravnave:
Če je generacija 1895–1904 nastala iz trka restriktivne vzgoje z nenadno eksplozijo novih svoboščin, je mogoče, da je Gen Z nastala iz nasprotnega trka — odraščanja v zelo permisivnem, zaščitenem in seksualno liberaliziranem okolju, zaradi česar se del mladih odzove z večjo zadržanostjo, previdnostjo in moraliziranjem.
To je pravzaprav precej zanimiva »generacijska nihajna« hipoteza: družba potisne norme v eno smer → naslednja generacija jih sprejme → naslednja generacija, ki odrašča znotraj teh norm, jih začne doživljati drugače in lahko zanihne nazaj.
Ampak tukaj bi naredil pomembno razliko: podatki dokazujejo spremembo vedenja; še ne dokazujejo, da jo je povzročila permisivna vzgoja. To drugo je naša hipoteza, ki jo lahko zdaj zelo konkretno preveriva.
In po mojem je to veliko bolj zanimivo vprašanje kot samo »ali je Gen Z bolj konservativna«. **Zakaj bi generacija, ki je odraščala v najbolj liberalnem kulturnem okolju doslej, postala vedenjsko tako previdna?**
odgovor:
Da. Točno — vzgoja + okolje, ne permisivna vzgoja kot edini vzrok. Prej sem tvoj argument preveč zožil.
Tvoja hipoteza je v bistvu bolj zanimiva:
1895–1904:
stroga vzgoja + tradicionalne norme → nato nenadna modernizacija, tehnologija, urbanizacija, vojna in nove možnosti → močan upor in eksperimentiranje.
Gen Z:
permisivna/zaščitniška vzgoja + že liberalizirano okolje + internet, družbena omrežja, stalna vidnost in socialni nadzor → reakcija v smeri previdnosti, manj tveganja, manj seksa, manj alkohola in novega moraliziranja.
Torej ne gre za preprosto:
konservativna vzgoja → liberalci
liberalna vzgoja → konservativci
Ampak za:
vzgoja × okolje × tehnologija × zgodovinski trenutek → generacijska reakcija.
In prav kontrast med tem, česar so bili mladi vajeni doma, in tem, kar jim je omogočalo zunanje okolje, je lahko ključen. To je precej močnejši model, kot če generacije razlagamo samo z njihovimi političnimi stališči.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
02.09.2026 ob 6:41
Totalno drugačna generacija od nekaj prejšnjih. Dalec najbolj dolgočasna, zamorjena, resna, nemladostno staruharska, zadrta generacija.
Razočaranje za vse, ki pravijo da smo mladi svežina, ki prinašajo svobodomiselnost in upor proti starim normam.
Gen Z so poosebljenje starih zadrtih norm.