Jima moras oprostiti. Bila sta se zelo mlada, ko so deda pobrale koze in on ni bil ravno najbolj svetlec gumb v gumbnici. Moral bi stopiti s trona in iti za klucavnicarja, ker to je bilo edino, za kar je imel talent.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
SVOBODA VODI LJUDSTVO
Ženska podoba je postala simbol za francosko revolucijo, zato ženska na sliki Eugena Delacroixa SVOBODA VODI LJUDSTVO predstavlja svobodo.
Po padcu kraljevine so na politične letake risali žensko kot simbol republike.
To se je lepo ujemalo z La France in z La République, ker sta bili obe besedi ženskega spola.
Leta 1789 med revolucijo je ženska postala znana pod imenom Marianne, ki je bilo eno najpogostejših imen v Franciji.
Ime je simboliziralo, da je ženska del ljudstva.
Julija 1830 se je Francija znova uprla in takrat je slikar dobil navdih za svojo sliko, ki je polna simbolov prejšnje revolucije.
Zastavo trobojnico so začeli uporabljati leta 1790.
Tri barve predstavljajo svobodo, enakost in bratstvo.
Katera barva predstavlja kaj, ni znano.
Zločinci, ki so služili v kraljevi mornarici kot galjoti, so dobili rdečo čepico, ko so jih osvobodili.
Leta 1789 je čepica postala priljubljen simbol svobode.
Po politični skupini so čepico imenovali Jakobinska čepica.
Žensko z bosimi nogami in razgaljenimi prsmi je naslikal, da bi poudaril, da ni navadna ženska, ampak simbol za svobodo.
Gole prsi so znak svobode.
Takrat so umetniki prikazovali pojme, kot sta svoboda in razum kot ženske, oblečene v grška in rimska oblačila.
Na njih naj bi gledali kot na rimske in grške boginje.
Ženska podoba je postala simbol za francosko revolucijo, zato ženska na sliki Eugena Delacroixa SVOBODA VODI LJUDSTVO predstavlja svobodo.
Po padcu kraljevine so na politične letake risali žensko kot simbol republike.
To se je lepo ujemalo z La France in z La République, ker sta bili obe besedi ženskega spola.
Leta 1789 med revolucijo je ženska postala znana pod imenom Marianne, ki je bilo eno najpogostejših imen v Franciji.
Ime je simboliziralo, da je ženska del ljudstva.
Julija 1830 se je Francija znova uprla in takrat je slikar dobil navdih za svojo sliko, ki je polna simbolov prejšnje revolucije.
Zastavo trobojnico so začeli uporabljati leta 1790.
Tri barve predstavljajo svobodo, enakost in bratstvo.
Katera barva predstavlja kaj, ni znano.
Zločinci, ki so služili v kraljevi mornarici kot galjoti, so dobili rdečo čepico, ko so jih osvobodili.
Leta 1789 je čepica postala priljubljen simbol svobode.
Po politični skupini so čepico imenovali Jakobinska čepica.
Žensko z bosimi nogami in razgaljenimi prsmi je naslikal, da bi poudaril, da ni navadna ženska, ampak simbol za svobodo.
Gole prsi so znak svobode.
Takrat so umetniki prikazovali pojme, kot sta svoboda in razum kot ženske, oblečene v grška in rimska oblačila.
Na njih naj bi gledali kot na rimske in grške boginje.
0
Zanimivo, da je jakobinka zacela svoje zivljenje kot cepica arestantov.
0
KDO JE PLAČEVAL DAVKE
1 odstotek prebivalstva je predstavljala duhovščina.
Imeli so veliko moči in niso plačevali davkov.
2 odstotka prebivalstva je bilo plemstva.
Tudi ti niso plačevali davkov.
Imeli so volilno pravico in v lasti skoraj vso zemljo.
97 odstotkov prebivalstva je bilo meščanov in kmetov.
Plačevali so 50 odstotkov davka.
Lahko so jih kaznovali brez sojenja.
Niso imeli volilne pravice.
1 odstotek prebivalstva je predstavljala duhovščina.
Imeli so veliko moči in niso plačevali davkov.
2 odstotka prebivalstva je bilo plemstva.
Tudi ti niso plačevali davkov.
Imeli so volilno pravico in v lasti skoraj vso zemljo.
97 odstotkov prebivalstva je bilo meščanov in kmetov.
Plačevali so 50 odstotkov davka.
Lahko so jih kaznovali brez sojenja.
Niso imeli volilne pravice.
0
UPOR
Julija 1789 so se po Parizu razširile govorice, da bodo kraljevi vojaki napadli mesto.
Kralj je zbral manjšo vojsko pred Parizom, ker je hitro hotel zatreti vse upore.
Ni pa računal na to, da se bodo Parižani združili v skupnem uporu.
14 JUL 1789
20 000 ljudi je odšlo proti Bastilji, da bi se polastili skladišča streliva v kleti trdnjave.
Poveljnik, markiz de Launay, se je predal pod pogojem, da nihče ne bo poškodovan.
Kljub obljubi so ga lažnivi uporniki umorili in njegovo glavo nataknili na kol.
Bastilja ni bila vojaško pomembna.
Zavzetje Bastilje je dobilo le simbolno vrednost in revolucionarni časopisi so dogodek določili za začetek revolucije.
Tako je ta dan postal francoski dan državnosti.
Uporniki so razširili lažne govorice, da so veliko nedolžnih jetnikov izpustili na prostost.
Takrat so ječo že skoraj opustili.
Ob napadu je bilo v Bastilji zaprtih le 7 zapornikov.
Julija 1789 so se po Parizu razširile govorice, da bodo kraljevi vojaki napadli mesto.
Kralj je zbral manjšo vojsko pred Parizom, ker je hitro hotel zatreti vse upore.
Ni pa računal na to, da se bodo Parižani združili v skupnem uporu.
14 JUL 1789
20 000 ljudi je odšlo proti Bastilji, da bi se polastili skladišča streliva v kleti trdnjave.
Poveljnik, markiz de Launay, se je predal pod pogojem, da nihče ne bo poškodovan.
Kljub obljubi so ga lažnivi uporniki umorili in njegovo glavo nataknili na kol.
Bastilja ni bila vojaško pomembna.
Zavzetje Bastilje je dobilo le simbolno vrednost in revolucionarni časopisi so dogodek določili za začetek revolucije.
Tako je ta dan postal francoski dan državnosti.
Uporniki so razširili lažne govorice, da so veliko nedolžnih jetnikov izpustili na prostost.
Takrat so ječo že skoraj opustili.
Ob napadu je bilo v Bastilji zaprtih le 7 zapornikov.
0
Dr. Yuval Noah Harari : Sapiens - kratka zgodovina človeštva.
Slaba letina je bila le vzporedna težava.
Zaradi borznih špekulacij je cena zemlje v francoskih kolonijah v Ameriki začela strmo rasti, kljub temu, da je bil teren močvirnat in neuporaben.
Pok borznega balona je bil tisti, ki je sprožil revolucijo.
Davki v Gorici v času grofa Coroninija so bili:
Kmetje (ki so bili lastniki zemlje) so plačevali 10 % davek
50 odstotkov davka so plačevali le ljudje, ki niso imeli ničesar. S tem so bili plačani vsi materialni stroški, tudi najemnina zemljišča, orodje, pripravki za škropljenje trt....
Slaba letina je bila le vzporedna težava.
Zaradi borznih špekulacij je cena zemlje v francoskih kolonijah v Ameriki začela strmo rasti, kljub temu, da je bil teren močvirnat in neuporaben.
Pok borznega balona je bil tisti, ki je sprožil revolucijo.
Davki v Gorici v času grofa Coroninija so bili:
Kmetje (ki so bili lastniki zemlje) so plačevali 10 % davek
50 odstotkov davka so plačevali le ljudje, ki niso imeli ničesar. S tem so bili plačani vsi materialni stroški, tudi najemnina zemljišča, orodje, pripravki za škropljenje trt....
0
ČE NIMAJO KRUHA, NAJ JEDO PECIVO
Lažna govorica, da je to rekla kraljica, se je pojavila, ker se je kraljica skrila, ko je 7000 žensk prišlo do dvorca, da bi zahtevale kruh.
Lažna govorica, da je to rekla kraljica, se je pojavila, ker se je kraljica skrila, ko je 7000 žensk prišlo do dvorca, da bi zahtevale kruh.
0
NAJPOMEMBNEJŠI DOGODKI
17 JUN 1789
Kralj je sklical državne stanove.
Predstavniki duhovščine, plemstva ter meščanov in kmetov se srečajo.
Ne strinjajo se glede volilne pravice, za katero tretji stan meščanov in kmetov meni, da bi volilna pravica morala biti po glavi.
Na koncu se razglasijo za narodno skupščino.
20 JUN 1789
Kralj je dal odstraniti neposlušni tretji stan z zbora državnih stanov.
Ogorčeni predstavniki stanu odkorakajo do najbližje žogalnice ali balovža, kjer prisežejo, da bodo oblikovali novo ustanovo.
27 JUN 1789
200 oseb iz plemstva in duhovščine se pridruži tretjemu stanu.
Strinjajo se z zahtevami, kot je odprava cenzure in s tem, da je davek treba plačati glede na premoženje.
Kralj pozove druga dva stanova, naj sodelujeta v narodni skupščini.
14 JUL 1789
Kralj umakne podporo tretjemu stanu.
Zbere 20 000 vojakov okoli Pariza, da bi zaustavil upore.
Parižani besno napadejo Bastiljo.
Tudi na deželi ljudstvo prime za orožje.
5 OKT 1789
Ženske iz Pariza odkorakajo proti Versaillesu, da bi zahtevale kruh.
Nazadnje zavzamejo dvorec in kraljevo družino prisilno odpeljejo v prestolnico, kjer jim odredijo hišni pripor.
Slabi dve leti kasneje družina poskusi pobegniti, a jih ujamejo.
10 AVG 1792
Meščani in vojaki napadejo Tuilerijsko palačo, kjer kraljevo družino držijo v priporu.
Člani družine poiščejo zaščito pri narodni skupščini, ki jih preseli v ječo Le Temple.
21 JAN 1793
Po kratkem sodnem procesu kralja spoznajo za krivega pomoči francoskim sovražnikom in ga odpeljejo na giljotino.
16 OKT 1793
Kraljico Marijo Antoaneto odpeljejo na giljotino.
Sin Ludvik umre v ječi.
Hči Marijo Terezijo zamenjajo za avstrijskega ujetnika.
1793 – 1794
Na oblast pride Maximilien de Robespierre, ki povsod vidi sovražnike.
Nad 10 000 ljudi usmrtijo.
Ko je ljudem dovolj pokolov, diktator sam konča na giljotini.
17 JUN 1789
Kralj je sklical državne stanove.
Predstavniki duhovščine, plemstva ter meščanov in kmetov se srečajo.
Ne strinjajo se glede volilne pravice, za katero tretji stan meščanov in kmetov meni, da bi volilna pravica morala biti po glavi.
Na koncu se razglasijo za narodno skupščino.
20 JUN 1789
Kralj je dal odstraniti neposlušni tretji stan z zbora državnih stanov.
Ogorčeni predstavniki stanu odkorakajo do najbližje žogalnice ali balovža, kjer prisežejo, da bodo oblikovali novo ustanovo.
27 JUN 1789
200 oseb iz plemstva in duhovščine se pridruži tretjemu stanu.
Strinjajo se z zahtevami, kot je odprava cenzure in s tem, da je davek treba plačati glede na premoženje.
Kralj pozove druga dva stanova, naj sodelujeta v narodni skupščini.
14 JUL 1789
Kralj umakne podporo tretjemu stanu.
Zbere 20 000 vojakov okoli Pariza, da bi zaustavil upore.
Parižani besno napadejo Bastiljo.
Tudi na deželi ljudstvo prime za orožje.
5 OKT 1789
Ženske iz Pariza odkorakajo proti Versaillesu, da bi zahtevale kruh.
Nazadnje zavzamejo dvorec in kraljevo družino prisilno odpeljejo v prestolnico, kjer jim odredijo hišni pripor.
Slabi dve leti kasneje družina poskusi pobegniti, a jih ujamejo.
10 AVG 1792
Meščani in vojaki napadejo Tuilerijsko palačo, kjer kraljevo družino držijo v priporu.
Člani družine poiščejo zaščito pri narodni skupščini, ki jih preseli v ječo Le Temple.
21 JAN 1793
Po kratkem sodnem procesu kralja spoznajo za krivega pomoči francoskim sovražnikom in ga odpeljejo na giljotino.
16 OKT 1793
Kraljico Marijo Antoaneto odpeljejo na giljotino.
Sin Ludvik umre v ječi.
Hči Marijo Terezijo zamenjajo za avstrijskega ujetnika.
1793 – 1794
Na oblast pride Maximilien de Robespierre, ki povsod vidi sovražnike.
Nad 10 000 ljudi usmrtijo.
Ko je ljudem dovolj pokolov, diktator sam konča na giljotini.
0
OROŽJE LJUDSTVA
Vsakdanje orodje in pripomočke za žetev so ljudje uporabili za orožje.
Zelo prav je prišel ostri srp in vile za zabadanje.
Sulice, ki so jih uporabljali za poljedelstvo, lov, ribolov so uporabili za bojevanje in ko je bilo treba nabosti odsekano glavo, ki so jo hoteli razstaviti vsem na očeh.
Navadni vojaki so ubili svoje poveljnike in sodelovali v revoluciji.
S seboj so vzeli pištole in puške.
Ljudje so prišli do orožja, tako da so oropali garnizone in trgovce z orožjem.
Vsakdanje orodje in pripomočke za žetev so ljudje uporabili za orožje.
Zelo prav je prišel ostri srp in vile za zabadanje.
Sulice, ki so jih uporabljali za poljedelstvo, lov, ribolov so uporabili za bojevanje in ko je bilo treba nabosti odsekano glavo, ki so jo hoteli razstaviti vsem na očeh.
Navadni vojaki so ubili svoje poveljnike in sodelovali v revoluciji.
S seboj so vzeli pištole in puške.
Ljudje so prišli do orožja, tako da so oropali garnizone in trgovce z orožjem.
0
KAJ SO HOTELI DOSEČI
Najpomembnejše živilo je bilo kruh.
Ko so cene moke zrasle, je ljudstvo stradalo.
Glede na govorice sta kralj in plemstvo zbrala ogromne količine moke.
Zaradi tega je tretji stan zgrabil za orožje in iskal skladišča, ki jih ni nikoli našel.
Plemstvo je imelo pravico do nazivov kot sta škof in častnik.
Plemstvo je bilo z duhovščino oproščeno davka.
Tretji stan se je boril za odpravo privilegijev.
Po vzoru Američanov so uporniki sanjali o enakosti pred zakonom.
Avgusta 1789 je narodna skupščina sprejela zakon, ki je odpravil privilegije.
Vsi moški so dobili volilno pravico.
Najpomembnejše živilo je bilo kruh.
Ko so cene moke zrasle, je ljudstvo stradalo.
Glede na govorice sta kralj in plemstvo zbrala ogromne količine moke.
Zaradi tega je tretji stan zgrabil za orožje in iskal skladišča, ki jih ni nikoli našel.
Plemstvo je imelo pravico do nazivov kot sta škof in častnik.
Plemstvo je bilo z duhovščino oproščeno davka.
Tretji stan se je boril za odpravo privilegijev.
Po vzoru Američanov so uporniki sanjali o enakosti pred zakonom.
Avgusta 1789 je narodna skupščina sprejela zakon, ki je odpravil privilegije.
Vsi moški so dobili volilno pravico.
0
https://i.pinimg.com/236x/47/43/34/474334e397817ec36e834e83b721854d--madame-tussauds-wax-museum.jpg
Kdo je to?
0
Ne biti tako redkobeseden. Napisi vec o nesojenem pobegu kraljeve druzine. O kraljicinem Svedu, o kociji in kako so jih dobili. In zakaj je bratu uspelo pobegniti.
0
GLAVNI IGRALCI
LUDVIK XVI
Za razliko od prejšnjih kraljev je bil vladar, ki je bil naklonjen spremembam.
Poskusil je ukiniti davek na zemljo kmetov, odpraviti tlačanstvo in znižati ceno žita.
Plemstvo, ki bi izgubilo denar in privilegije, je nasprotovalo spremembam in jih uspelo preprečiti.
GROF MIRABEAU
Želel je ohraniti kraljevino in je bil podpornik tretjega stanu.
Redki so znali govoriti kot grof.
Bil je na dobrem glasu med politiki in prebivalstvom.
Zaman se je boril za ohranitev kraljevine v omejenem obsegu, ko se je oblikovala nova ustava.
Umrl je zaradi bolezni.
GEORGES JACQUES DANTON
Odvetnik se je boril za pravice šibkih.
Sodeloval je pri organizaciji vstaj na pariških ulicah.
Poskusil je zaustaviti strahovlado, ki je usmrčevala ljudi brez razloga.
Njegovi protesti proti Robespierrovem terorju so bili povod za njegovo usmrtitev na giljotini leta 1794.
JEAN PAUL MARAT
V svojem časopisu PRIJATELJ LJUDSTVA je zdravnik spodbujal ljudi, naj pobijajo nasprotnike revolucije.
Objavljal je dolge sezname političnih nasprotnikov, ki bi jih bilo treba obglaviti.
Leta 1793 ga je z nožem umorila narodna junakinja in privrženka žironde Charlotte Corday, ki je menila, da je Marat pošast.
»Malopridneži so dovolj dolgo postavljali svoje ambicije pred dobro ljudstva« je zapisala preden je umorila Marata v njegovi kadi.
MAXIMILIEN DE ROBESPIERRE
Za odvetnika je bila republika vse.
Denar ga ni zanimal, zato so ga privrženci imenovali NEPODKUPLJIVI.
Leta 1793 je dobil proste roke pri preganjanju sovražnikov revolucije.
Postajal je vedno bolj paranoičen in usmrtil 17 000 ljudi.
Leta 1794 so ga obglavili.
PAUL BARRAS
Ko so leta 1794 Robespierra aretirali je general Paul Barras dobil položaj enega petih direktorjev v direktoriju, novi francoski vladi.
Z zvitostjo in podkupninami je dobil vso oblast v svoje roke in je pospravil veliko denarja v svoj žep.
LUDVIK XVI
Za razliko od prejšnjih kraljev je bil vladar, ki je bil naklonjen spremembam.
Poskusil je ukiniti davek na zemljo kmetov, odpraviti tlačanstvo in znižati ceno žita.
Plemstvo, ki bi izgubilo denar in privilegije, je nasprotovalo spremembam in jih uspelo preprečiti.
GROF MIRABEAU
Želel je ohraniti kraljevino in je bil podpornik tretjega stanu.
Redki so znali govoriti kot grof.
Bil je na dobrem glasu med politiki in prebivalstvom.
Zaman se je boril za ohranitev kraljevine v omejenem obsegu, ko se je oblikovala nova ustava.
Umrl je zaradi bolezni.
GEORGES JACQUES DANTON
Odvetnik se je boril za pravice šibkih.
Sodeloval je pri organizaciji vstaj na pariških ulicah.
Poskusil je zaustaviti strahovlado, ki je usmrčevala ljudi brez razloga.
Njegovi protesti proti Robespierrovem terorju so bili povod za njegovo usmrtitev na giljotini leta 1794.
JEAN PAUL MARAT
V svojem časopisu PRIJATELJ LJUDSTVA je zdravnik spodbujal ljudi, naj pobijajo nasprotnike revolucije.
Objavljal je dolge sezname političnih nasprotnikov, ki bi jih bilo treba obglaviti.
Leta 1793 ga je z nožem umorila narodna junakinja in privrženka žironde Charlotte Corday, ki je menila, da je Marat pošast.
»Malopridneži so dovolj dolgo postavljali svoje ambicije pred dobro ljudstva« je zapisala preden je umorila Marata v njegovi kadi.
MAXIMILIEN DE ROBESPIERRE
Za odvetnika je bila republika vse.
Denar ga ni zanimal, zato so ga privrženci imenovali NEPODKUPLJIVI.
Leta 1793 je dobil proste roke pri preganjanju sovražnikov revolucije.
Postajal je vedno bolj paranoičen in usmrtil 17 000 ljudi.
Leta 1794 so ga obglavili.
PAUL BARRAS
Ko so leta 1794 Robespierra aretirali je general Paul Barras dobil položaj enega petih direktorjev v direktoriju, novi francoski vladi.
Z zvitostjo in podkupninami je dobil vso oblast v svoje roke in je pospravil veliko denarja v svoj žep.
0
Ali pise, kaj so naredili z vsemi temi glavami in brezglavimi trupli? Vem, da so glave ujeli v kosare, naprej pa ne vem. Ker to je trupel in glav za eno veliko pokopalisce. Sploh v tako kratkem casu. Cela zadeva je morala funkcionirati kot tekoci trak - vsaj 4 glave na uro.
0
Nihče ne ve?
Anna Maria Grosholtz. Njen oče je umrl še pred njenim rojstvom, mati pa je delala pri Curtiusu, zdravniku in izdelovalcu voščenih skulptur. Curtius je hitro opazil Marijin dar in jo vzel v uk. Kmalu ga je presegla. Naredila je skulpturo Voltaira, Benjamina Franklina, JJ Rousseau-ja, Madame du Barry (ljubica Louisa XV.)...
Leta 1789 je delala v kraljevi palači in tam so jo med revolucijo tudi aretirali. Obsojena je bila na smrt. Imela je že pobrito glavo, ko se je Curtius zavzel zanjo in jo rešil. A v zameno za življenje je morala za državo delati voščene posmrtne maske, tudi od nesrečnega kraljevskega para.
Čez leta se je poročila z gospodom Tussaudom. Njeno zadnje delo je avtoportret na sliki zgoraj.
0
STRANKE V PARLAMENTU
Leta 1792 je Francija dobila nov parlament, Narodni konvent.
Jakobinci so se borili, da bi kralja usmrtili in ustanovili močno in centralistično republiko.
Člani so imeli razprave v samostanu svetega Jakoba.
Montagnardi so imeli podobna stališča kot jakobinci, vendar so bili bolj ekstremni.
Med razpravami v parlamentu so zlobno vzklikali in grozili političnim nasprotnikom.
Mnogi so bili člani obeh strank.
Žirondisti so bili intelektualci.
Želeli so decentralizirano vodeno republiko, kjer bi bili vsi enaki pred zakonom.
Niso hoteli, da bi kralja usmrtili.
Bili so največji nasprotniki jakobincev.
Leta 1793 so njihovega vodjo usmrtili po ukazu jakobinca Robespierra.
Feuillantski klub je bil prvotno del jakobincev, ki se je odcepil, ko so jakobinci hoteli odstaviti kralja in uvesti republiko.
Bili so nasprotniki vojne proti Prusiji in Avstriji.
Leta 1792 po padcu kraljevine so klub razpustili in več članov obglavili.
Močvirje so sestavljali člani parlamenta, ki niso bili na stani nobene od teh strank.
Niso imeli skupnega političnega programa.
Člani so glasovali različno.
Zaradi svoje blage politike so dobili vzdevek MOČVIRJE.
Leta 1792 je Francija dobila nov parlament, Narodni konvent.
Jakobinci so se borili, da bi kralja usmrtili in ustanovili močno in centralistično republiko.
Člani so imeli razprave v samostanu svetega Jakoba.
Montagnardi so imeli podobna stališča kot jakobinci, vendar so bili bolj ekstremni.
Med razpravami v parlamentu so zlobno vzklikali in grozili političnim nasprotnikom.
Mnogi so bili člani obeh strank.
Žirondisti so bili intelektualci.
Želeli so decentralizirano vodeno republiko, kjer bi bili vsi enaki pred zakonom.
Niso hoteli, da bi kralja usmrtili.
Bili so največji nasprotniki jakobincev.
Leta 1793 so njihovega vodjo usmrtili po ukazu jakobinca Robespierra.
Feuillantski klub je bil prvotno del jakobincev, ki se je odcepil, ko so jakobinci hoteli odstaviti kralja in uvesti republiko.
Bili so nasprotniki vojne proti Prusiji in Avstriji.
Leta 1792 po padcu kraljevine so klub razpustili in več članov obglavili.
Močvirje so sestavljali člani parlamenta, ki niso bili na stani nobene od teh strank.
Niso imeli skupnega političnega programa.
Člani so glasovali različno.
Zaradi svoje blage politike so dobili vzdevek MOČVIRJE.
0
REVOLUCIJA ZUNAJ PARIZA
ROUEN
Mestno hišo v Rouenu, ki je pobirala tudi davke, so zavzeli leta 1789.
NANTES
Bilo je eno prvih mest, ki se je uprlo.
Pozimi 1793 – 1794 so utopili 4000 ljudi, za katere so sumili, da nasprotujejo revoluciji.
BORDEAUX
Nekaj ljudi iz tretjega stanu je prevzelo vodstvo v mestu in ustanovilo politično skupino žirondistov.
Ime prihaja iz območja Gironde, kjer leži Bordeaux.
CASTRES
Avgusta 1789 so se kmetje in delavci uprli davku na žito, ki je pripadal lokalnim posestnikom.
LILLE
Lokalna administracija se sesuje, ko meščani vržejo kraljeve uradnike na cesto.
THIONVILLE
Julija 1789 iz garnizona spodijo častnike in v mestu kradejo orožje.
MURBACH
Poleti 1789 izropajo in požgejo samostane v Alzaciji, skupaj z vilami in dvorci lokalnega plemstva in bogatašev.
LYON
Junija 1789 so se delavci uprli proti visokim davkom.
Mnogi upajo, da bo zbor glavnih stanov odpravil oprostitev davkov plemstvu.
MARSEILLE
Delavci in meščani podpirajo revolucijo.
500 prostovoljcev leta 1792 odpotuje v Pariz, da bi branili novo vlado.
Pogum si krepijo z bojno pesmijo marseljezo, ki postane francoska državna himna.
ROUEN
Mestno hišo v Rouenu, ki je pobirala tudi davke, so zavzeli leta 1789.
NANTES
Bilo je eno prvih mest, ki se je uprlo.
Pozimi 1793 – 1794 so utopili 4000 ljudi, za katere so sumili, da nasprotujejo revoluciji.
BORDEAUX
Nekaj ljudi iz tretjega stanu je prevzelo vodstvo v mestu in ustanovilo politično skupino žirondistov.
Ime prihaja iz območja Gironde, kjer leži Bordeaux.
CASTRES
Avgusta 1789 so se kmetje in delavci uprli davku na žito, ki je pripadal lokalnim posestnikom.
LILLE
Lokalna administracija se sesuje, ko meščani vržejo kraljeve uradnike na cesto.
THIONVILLE
Julija 1789 iz garnizona spodijo častnike in v mestu kradejo orožje.
MURBACH
Poleti 1789 izropajo in požgejo samostane v Alzaciji, skupaj z vilami in dvorci lokalnega plemstva in bogatašev.
LYON
Junija 1789 so se delavci uprli proti visokim davkom.
Mnogi upajo, da bo zbor glavnih stanov odpravil oprostitev davkov plemstvu.
MARSEILLE
Delavci in meščani podpirajo revolucijo.
500 prostovoljcev leta 1792 odpotuje v Pariz, da bi branili novo vlado.
Pogum si krepijo z bojno pesmijo marseljezo, ki postane francoska državna himna.
0
GILJOTINA
Do leta 1789 je bila usmrtitev z obglavljenjem privilegij plemičev.
Zdravnik Guillotin je to želel spremeniti.
Zasnoval je napravo s katero so pripadnike vseh slojev usmrtili na enako učinkovit in human način.
Leta 1791 je predstavil svojo zamisel pred francosko zakonodajno skupščino.
Zdravnik ni zagovarjal smrtne kazni, je pa priznaval, da je ta lahko zastrašila zločince in protirevolucionarje, da niso zagrešili zločina.
Ko je bil v letih 1793 in 1794 strah pred notranjimi sovražniki največji, so mobilna sodišča potovala po Franciji in usmrčevala vse, za katere so sumili, da nasprotujejo revoluciji.
S seboj so vozili prenosno giljotino.
Nad rezilom je bila dodatna utež, težka 30 kilogramov.
Ko so spustili rezilo, je bil zato urez čist in hiter.
V enem dnevu so lahko odsekali glavo 60 ljudem.
Rez je bil najboljši s poševnim rezilom.
Idealno višino, obliko in težo rezila so izdelali na podlagi poskusov z ovcami in teleti.
Na notranji strani stebrov so bile zareze, po katerih je rezilo padalo enakomerno.
Navzgor so rezilo potegnili s pomočjo vrvi.
S pritiskom na leseno ročico je rabelj sprožil rezilo.
To mu je prihranilo moči, saj mu ni bilo treba vihteti sekire.
Za kraljev vrat naj bi bila potrebna 2 useka.
Nosila so bila postavljena pokonci, medtem ko so obsojenca privezovali z usnjenimi pasovi.
Nato so nosila dali v ležeč položaj in obsojenca porinili z glavo naprej med stebra okvirja.
Da obsojenec ne bi mogel umakniti glave, so vrat namestili med dve plošči.
Glava je padla v košaro, takoj ko je bil vrat prerezan.
Pogosto je rabelj glavo prijel in jo dvignil pred vzklikajoče občinstvo.
Najbolj krvavo je bilo poletje 1794, ko so obglavljali cele družine z otroki.
Usmrtitve je spremljalo na tisoče gledalcev.
Zlasti tricoteuse (pletilje) so se zabavale, medtem, ko so pletle in opravljale.
Nekateri gledalci so imeli navado namakati svoje robce v kri pokojnika.
Zdravnik Joseph Ignace Guillotin (1738 – 1814) naprave ni sam zgradil, je pa z mislijo na ideal revolucije o enakosti pred zakonom narisal načrt zanjo.
Usmrtitev je morala potekati hitro in humano.
Od prihoda jetnika na giljotino do njegove smrti sta minili 2 minuti.
Do leta 1789 je bila usmrtitev z obglavljenjem privilegij plemičev.
Zdravnik Guillotin je to želel spremeniti.
Zasnoval je napravo s katero so pripadnike vseh slojev usmrtili na enako učinkovit in human način.
Leta 1791 je predstavil svojo zamisel pred francosko zakonodajno skupščino.
Zdravnik ni zagovarjal smrtne kazni, je pa priznaval, da je ta lahko zastrašila zločince in protirevolucionarje, da niso zagrešili zločina.
Ko je bil v letih 1793 in 1794 strah pred notranjimi sovražniki največji, so mobilna sodišča potovala po Franciji in usmrčevala vse, za katere so sumili, da nasprotujejo revoluciji.
S seboj so vozili prenosno giljotino.
Nad rezilom je bila dodatna utež, težka 30 kilogramov.
Ko so spustili rezilo, je bil zato urez čist in hiter.
V enem dnevu so lahko odsekali glavo 60 ljudem.
Rez je bil najboljši s poševnim rezilom.
Idealno višino, obliko in težo rezila so izdelali na podlagi poskusov z ovcami in teleti.
Na notranji strani stebrov so bile zareze, po katerih je rezilo padalo enakomerno.
Navzgor so rezilo potegnili s pomočjo vrvi.
S pritiskom na leseno ročico je rabelj sprožil rezilo.
To mu je prihranilo moči, saj mu ni bilo treba vihteti sekire.
Za kraljev vrat naj bi bila potrebna 2 useka.
Nosila so bila postavljena pokonci, medtem ko so obsojenca privezovali z usnjenimi pasovi.
Nato so nosila dali v ležeč položaj in obsojenca porinili z glavo naprej med stebra okvirja.
Da obsojenec ne bi mogel umakniti glave, so vrat namestili med dve plošči.
Glava je padla v košaro, takoj ko je bil vrat prerezan.
Pogosto je rabelj glavo prijel in jo dvignil pred vzklikajoče občinstvo.
Najbolj krvavo je bilo poletje 1794, ko so obglavljali cele družine z otroki.
Usmrtitve je spremljalo na tisoče gledalcev.
Zlasti tricoteuse (pletilje) so se zabavale, medtem, ko so pletle in opravljale.
Nekateri gledalci so imeli navado namakati svoje robce v kri pokojnika.
Zdravnik Joseph Ignace Guillotin (1738 – 1814) naprave ni sam zgradil, je pa z mislijo na ideal revolucije o enakosti pred zakonom narisal načrt zanjo.
Usmrtitev je morala potekati hitro in humano.
Od prihoda jetnika na giljotino do njegove smrti sta minili 2 minuti.
0
Leta 1792 je izbruhnila vojna med Francijo in zaveznicama Avstrijo in Prusijo, ki sta se čutili ogroženi zaradi revolucije.
Več držav je stopilo v vojno, ki se je obračala malo na eno, malo na drugo stran.
Po kratkem miru leta 1797 je izbruhnila nova vojna in Francija je osvojila velika območja.
Več držav je stopilo v vojno, ki se je obračala malo na eno, malo na drugo stran.
Po kratkem miru leta 1797 je izbruhnila nova vojna in Francija je osvojila velika območja.
0
Leta 1793 je Francija uvedla republikanski koledar, v katerem ni bilo katoliških praznikov in je bila odstranjena nedelja, ko bi se Francozi običajno udeležili maše.
Vsi meseci so imeli po 30 dni, ki so bili razdeljeni na 3 tedne po 10 dni.
Vsi meseci so imeli po 30 dni, ki so bili razdeljeni na 3 tedne po 10 dni.
0
Julija 1794 se je s termidorskim prevratom končala Robespierrova krvava strahovlada.
Vzpostavljena je bila nova vlada, znana kot direktorij, v katerem je vodstvo kmalu prevzel Paul Barras.
Ta je na začetku užival veliko podporo, vendar pa direktoriju ni uspelo znižati cen kruha in odpraviti lakote.
Z vse večjo korupcijo je nezadovoljstvo raslo v bes.
Bogati so si s podkupovanjem politikov in uradnikov pridobili monopol na prodajo živil in ogromno zaslužili.
Novembra 1799 je skupina politikov s pomočjo generala Napoleona Bonaparta in njegovih vojakov odstavila vlado.
Francija je dobila konzulat, sestavljen iz treh konzulov, z Napoleonom kot prvim konzulom.
Z vrsto reform je uredil davčni sistem in državna blagajna se je napolnila.
Po vsej državi so ustanavljali gimnazije za vse dečke, ne glede na družbeni razred.
Z uvozom žita iz severne Italije so uspeli umiriti cene hrane.
Francozi so bili hvaležni in z ljudskim glasovanjem je Napoleon dobil skoraj neomejeno oblast.
Vzpostavljena je bila nova vlada, znana kot direktorij, v katerem je vodstvo kmalu prevzel Paul Barras.
Ta je na začetku užival veliko podporo, vendar pa direktoriju ni uspelo znižati cen kruha in odpraviti lakote.
Z vse večjo korupcijo je nezadovoljstvo raslo v bes.
Bogati so si s podkupovanjem politikov in uradnikov pridobili monopol na prodajo živil in ogromno zaslužili.
Novembra 1799 je skupina politikov s pomočjo generala Napoleona Bonaparta in njegovih vojakov odstavila vlado.
Francija je dobila konzulat, sestavljen iz treh konzulov, z Napoleonom kot prvim konzulom.
Z vrsto reform je uredil davčni sistem in državna blagajna se je napolnila.
Po vsej državi so ustanavljali gimnazije za vse dečke, ne glede na družbeni razred.
Z uvozom žita iz severne Italije so uspeli umiriti cene hrane.
Francozi so bili hvaležni in z ljudskim glasovanjem je Napoleon dobil skoraj neomejeno oblast.
0
KAJ JE LJUDSTVO DOBILO Z REVOLUCIJO
Avgusta 1789 je narodna skupščina uzakonila nove pravice francoskega ljudstva.
Vsi so rojeni svobodni in enaki.
Vsi imajo pravico do svobodnega življenja, brez zatiranja.
Oblast pripada ljudstvu.
Vsak lahko svobodno izbere svojo vero.
Vsak ima svobodo pisnega in ustnega izražanja.
Obdavčenje glede na dohodek in premoženje.
Pravica do lastnine je nedotakljiva.
Osumljeni je nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno.
Volilna pravica za moške.
Avgusta 1789 je narodna skupščina uzakonila nove pravice francoskega ljudstva.
Vsi so rojeni svobodni in enaki.
Vsi imajo pravico do svobodnega življenja, brez zatiranja.
Oblast pripada ljudstvu.
Vsak lahko svobodno izbere svojo vero.
Vsak ima svobodo pisnega in ustnega izražanja.
Obdavčenje glede na dohodek in premoženje.
Pravica do lastnine je nedotakljiva.
Osumljeni je nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno.
Volilna pravica za moške.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
14.01.2018 ob 16:51
Letina je bila več let slaba zaradi hudih neviht s točo, zato je cena moke rasla.
Leta 1789 je kruh stal 80 odstotkov dnevnega plačila delavca.
Na tisoče kmetov in delavcev je prodalo svojo zadnjo lastnino, da so si lahko privoščili hrano in plačali davke.
Revnim je bilo dovolj pomanjkanja hrane in družbenih razlik.
Ludvik XVI. je prispeval milijardo in pol liver za vojaško pomoč Američanom med vojno za neodvisnost in tja poslal tudi francoske čete.
Ko je bila državna blagajna prazna, je najel draga posojila in zvišal davke.
Vladarski par je nenehno veseljačil in ga ni zanimala stiska ljudi.
Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška je bila avstrijska cesarska hči.
Poroka z Ludvikom XVI. bi morala združiti tekmeci Francijo in Avstrijo.
Francozi niso bili prepričani v njeno zvestobo Franciji.
Sovraštvo do nje se je okrepilo zaradi njenih velikih dolgov in tega, da si je dala zgraditi zasebno pomanjšano vas Le Hameau.
Postala je znana kot Madame Déficit.