Ljudje, ki se spotikajo ob druge, so ponavadi grdi že od znotraj.

poslano v temi :: Ko se je Foxa vrnila domov

Čez dan večkrat pride lepotec planinski orel, prejšnji mesec je bila večkrat tudi velika uharica, celo v dnevnem času. Ti ponavadi gledaš v nočnem času, ko se res manj dogaja. Zanimivo je tole naključje med lokacijo kamer in tvojimi genetskimi sorodniki. Sem pa za to finsko kamero izvedela od Madžarov.

poslano v temi :: V živo iz finskega gozda

Ko se znoči, se večkrat prikrade https://sl.wikipedia.org/wiki/Rosomah rosomah (finsko ahma), nocoj ga lahko vidite, če prestavite nazaj na čas 21:26:34 http://www.youtube.com/watch?v=$1

poslano v temi :: V živo iz finskega gozda

Cene rastejo in rastejo, pa ne zgolj zaradi vojne v Ukrajini. Energenti so se najbolj drastično povišali decembra 2021. Morda bi poleg tega tu lahko kakšno rekli tudi o pohlepu trgovcev itd.

poslano v temi :: Suslja se

Divji prašič napade samo, če se čuti ogroženega in seveda samica z mladiči zna biti napadalna. Če srečate divjega prašiča, se mirno umaknite. Samo nikar ne mahajte, vpijte in ne mečite vanj predmetov, razen, če bi radi izvedeli kako je, ko vam divja svinja zarije čekane v telo. V zgornjih člankih so bili vsi napadi divjega prašiča sprovocirani, ker se je čovek neustrezno odzval, eden je nad ubogega pujseta celo s kladivom skočil, ni čudno, da se je branil z napadom.

poslano v temi :: Srne

Srne vidim velikokrat na poti iz Kranja v smeri AC oz. Šenčurja, pasejo se na robu gozda na travnikih, njivah. O invaziji merjascev so nedolgo nazaj poročali tudi iz hrvaške Istre: https://siol.net/novice/svet/divjih-svinj-v-hrvaski-istri-vse-vec-ne-bojijo-se-nikogar-mi-pa-ne-upamo-iz-his-635905 https://siol.net/novice/svet/divjih-svinj-v-hrvaski-istri-vse-vec-ne-bojijo-se-nikogar-mi-pa-ne-upamo-iz-his-635905

poslano v temi :: Srne

Koliko si ti plačala?

poslano v temi :: Suslja se

Za lažjo predstavo - https://toystore-kids.ru/38-moskvich-2141/ Moskvič Aleko in prav take barve je bil.

poslano v temi :: Nasi starejsi sorodniki so takole ziveli

https://www.index.hr/shopping/clanak/njofra-se-vratio-mnogima-omiljeni-sladoled-iz-djetinjstva-ponovo-je-u-prodaji/2455040.aspx Njofra je sladoled na palčki.

poslano v temi :: Nasi starejsi sorodniki so takole ziveli

To je morda moj najbolj "živ" spomin na morske počitnice v otroštvu: (Pre)prosti spis: Nerezine, poletje 1988 Končala sem 1. razred, plavati še nisem znala, zato sem nestrpno čakala na počitnice na morju. Prej smo vsa leta počitnikovali v Poreču, tokrat pa smo šli na otok Lošinj v Nerezine. Odpravili smo se zgodaj zjutraj in na ovinkih proti Kočevju in Delnicam mi je bilo obupno slabo. Zaradi večkratnih nenačrtovanih postankov smo zamudili prvi jutranji trajekt iz Brestove za Cres in nato smo zaradi gužve z vseh konec Evrope čakali še na kak kasnejši trajekt. Spomnim se samo, da je bilo čakanje mukotrpno, saj je bilo sonce že visoko in pasje vroče, ter da mi niso dovolili sladoleda, da mi ja ne bo spet slabo. Pa tega, kako začudena sem bila, ko so mi povedali, da smo prevozili do cilja 300 km. Takrat se mi je to zdela nepojmljiva razdalja. Vožnje s trajektom se tudi jaz ne spomnim, čeprav je bila tudi zame prvič. V Nerezinah smo bili v počitniški hiški, ki je bila tik ob morju, ampak tam je bilo polno skal, zato smo raje hodili na peščeno plažo, ki je bila kakih 350-500 metrov stran. V tistem počitniškem naselju je bilo polno otrok in večino vsi iz NM in širše okolice, dva celo iz moje OŠ in eden iz iste ulice, zato mi družbe ni manjkalo. En večer smo imeli piknik pri nekih sosedih, otroci smo igrali badminton, ženske so kartale, moški so se ga nacukali s špricerjem, zaradi česar so bile ženske besne in so nas vse poslale "do trgovine po sladoled - Njofro", ampak mi smo jo raje mahnili v luna park na avtomobilčke in ringlšpile in nas zelo dolgo ni bilo nazaj, zaradi česar so bile ženske spet in še bolj besne. Končno sem se naučila plavati, ježevih bodic se ne spominjam, sem se pa en dan na plaži ulegla na blazino na eni od skal, pri tem pa spregledala, da se je na blazini sončil en (vsaj zame takrat) ogromen rak in sem se ulegla nanj in tisti rak je počasi začel lezti ven izpod mene in ko je moja mama videla tiste "nagravžne" tace, jo je skoraj kap in je z vreščanjem privabila cel kup firbcev na kup. En dan smo se odpeljali na izlet po Lošinju in Cresu, in ugovotila, da je Mali Lošinj večji od Velega Lošinja. Na štantu v Malem Lošinju sem mamo nafehtala, da mi je kupila rdeče cokle z motivom Mini miške, v katerih sem si še isti večer razbila kolena. Še dobro, da smo čez 2 dni odšli nazaj domov, ker me je zelo peklo v morski vodi. Poti nazaj se žal prav dobro spomnim, saj mi je bilo na tistih ovinkih spet grozno slabo. Ampak pot ni pomembna, pomemben je cilj. V obe smeri. Aja, avto je bil pa Moskvič, modela se ne spomnim.

poslano v temi :: Nasi starejsi sorodniki so takole ziveli