Vem. Če pogledamo iz tega vidika, sem podpornica uvedbe smrtne kazni. Ampak (ker ampak vedno mora biti) a imamo res pravico presojati o življenju in smrti? A se ne spustimo s tem na nivo ljudi, ki bi jih želeli kaznovati? (če pogledava izključno iz finančnega vidika nas baje smrtna kazen stane podobno kot preživljanje zapornika do smrti, vsaj tak podatek sem nekoč nekje zasledila). In pa zame še pomembnejši argument. Vsem "morilcem" krivda ni 100% dokazana. In obstaja možnost, da kdaj usmrtimo tudi osebo, ki je nedolžna. Če jo obsodimo na doživljenjsko zaporno kazen je vedno vsaj možnost, da jo izpustijo, ampak smrtna kazen je pa tako zelo dokončna. In iz tega vidika sem proti smrtni kazni. Mislim, da je to ena izmed tem, ki je daleč od tega, da bi bila zgolj črno bela in daleč od tega, da bi ponujala preprosto rešitev. In dvomim, da smo mi, kot posamezniki, dovolj zreli, da o njej presojamo.

poslano v temi :: Giljotina

V veliko državah je smrtna kazen dovoljena še sedaj. Se strinjam, da je umor, ampak...

poslano v temi :: Giljotina

Zakaj? Če sva popolnoma iskrena, je giljotina (ne glede na to kako se to sliši) zelo human in hiter način usmrtitve. Vsekakor veliko hitrejša kot recimo priljubljen električni stol, ki je v marsikateri ameriški državi dovoljen še sedaj. Če se želiš pogovarjati o tem, kako (ne)pravična je smrtna kazen, je pa to že druga debata.

poslano v temi :: Giljotina

https://en.wikipedia.org/wiki/Hamida_Djandoubi 🙂

poslano v temi :: Giljotina

Včeraj sem žal morala šibati naprej, tako da nisem imela časa več natipkati: Torej, na dogajanje v Franciji se navezuje njeno delo Zagovor pravic žensk, ki ga je posvetila g. Talleyrandu, delno tudi zaradi upanja na neposredno korist, ki bi jo imele ženske od izboljšanja izbobraževanja za dekleta v Franciji. S tem delom je tudi krepko posegla v tedanjo razpravo o pravicah žensk, ki so jih takrat imeli za nesamostojne. Če so bile poročene so jih obravnavali skupaj z možem, neporočenih je bilo pa premalo, da bi jim namenjali posebno pozornost. Večinoma so jih obravnavali za duševno in telesno šibke. Mary Wollstonecraft pa pravice žensk tesno povezuje z državljanskimi dolžnosti, in da je poleg dolžnosti žensk samih do sebe njihova pomembna dolžnost tudi materinstvo. Njena pomembna teza je bila, da je materinstvo državljanska, ne zasebna zadeva, kar nekako sovpada z idejami francoske revolucije, ki je prav tako materinstvo obravnavala kot državljansko zadevo, kajti naloga vsakega para je bila poskrbeti za čim več potomcev - bodočih francoskih državljanov (med drugim od tukaj tudi prihaja pomembna novost na področju ločitev - po ločitvi so se imeli ločenci pravico znova poročiti, kar je novo napram obdobju pred revolucijo, kjer je bilo ločitev veliko težje doseči, če jim je pa že uspelo, so morali pa preostanek življenja preživeti samski).

poslano v temi :: Jean Paul Marat

Miši zanimivo vprašanje. Raziskavo na to temo je malenkost težje izvesti, ampak ravno zadnjič sem gledala nek dokumentarec, kjer so se spraševali točno to, in pravili, da se naj glava tega bi zavedala, in da bi "živela" še par sekund. Nekaj je bilo govora tudi o pričevanjih, da je bilo na obrazih odsekanih glav jasno videti začudenje ali premikanje oči. Koliko je to res, in koliko je pač posledica posmrtnih krčev ne vemo. Naslova dokumentarca se žal ne spomnim 🙁 Drugače pa se je giljotina začela masovno uporabljati v času francoske revolucije, kajti to je bilo obdobje, ko poudarek pri kaznovanju ni več bil na kaznovanju telesa, temveč na kaznovanju duha. Začeli so se zavedati, da mučenje in javne predstave niso več potrebne, zato so tekom let usmrtitve z giljotino počasi preselili iz javnih trgov za zaprta vrata kaznilnic. In pa kot zanimivost. A ste vedeli, da je zadnji človek v Franciji pod giljotino umrl istega leta, kot je bil predvajan 1. del Star wars sage (1977). 🙂

poslano v temi :: Giljotina

Verjamem. 🙂 Oziroma vem iz preteklih izkušenj kako je 🙂

poslano v temi :: ponedeljkovo kosilo :)

Hvala Dojenček, absolutno ne spregledano in poznano že zelo dolgo časa. Vsaj meni. Skesano priznavam, da celotne debate nisem preveč pozorno brala. A o tem, kako velik vpliv je imela fr. revolucija na Mary Wollstonecraft smo že kaj pisali? 🙂

poslano v temi :: Jean Paul Marat

Izgleda mam res srečo, da imava z mojim tako podobne prehranjevalne navade. 🙂 nobenemu od naju ni do tople hrane, kaj šele do pretiranega kuhanja v teh vročih dneh 🙂 In nekako je moj povsem srečen, če dobi krožnik mrzle leče 😆

poslano v temi :: ponedeljkovo kosilo :)

Na to temo je napisanih par zelo zanimivih knjig, vendar jih velika večina žal ni prevedenih v slovenščino. Meni osebno so bile najbolj zanimive spremembe, ki jih je francoska revolucija uvajala na področju porok in ločitev. In pa tudi dedovanja. Recimo prvič so za časa francoske revolucije imele pravico do dedovanja tudi ženske (pred tem je bilo pač 1. moški potomec) med fr. revolucijo pa je bilo to zakonsko spremenjeno v "tisti, ki zaupšča sam izbere kateremu potomcu bo zapustil", prav tako pa je vsak potomec moral dobiti nekaj. To sicer ni pomenilo, da so ženske kar naenkrat množično začenjale dedovati zemlje in hiše (vsaj ne meščanke), vendar je pa vplivalo na to, da so se začele pojavljati (sicer redke) ženske posestnice. To jim sicer še ni prineslo volilne pravice, je pa vsekakor postavilo temelje za kasnejša prizadevanja za žensko volilno pravico...

poslano v temi :: Jean Paul Marat