☕ Jean Paul Marat

Plemkinja je seveda končala pod giljotino in Marat je razglašen za mučenca revolucije.
Še dobro, da nas mogoče največ pet odpira tvoje prispevke, ampak za vsak slučaj https://en.m.wikipedia.org/wiki/Jean-Paul_Marat tipček je pozitivec, bejba pa negativka

Ta Marat je pa kr po mojem okusu.

kar se mene tiče je on negativec in ona seksi pozitivka

potem obožuješ take kot so Hitler, Stalin, Tito...?

Kaj ne bi bil, ne samo, da je bil revolucionar, znanstvenik, filozof, prostozidar, kot zdravnik je celo uspešno zdravil gonorejo 😆

Saj se hecaš, a ne 🙁?

ne, vsi so bili povzpetniki, ki so se med prvo in drugo svetovno vojno skrivali med tem ko so se drugi borili

Govora je o Maratu in ne o tistih treh....

vsak ki je pristaš umorov zame ni pozitivec
zaradi njega je šlo pod giljotino ogromno nedolžnih ljudi in otrok

*

ona je bila morilka po sili razmer
vsak, ki bi imel kaj pameti bi to storil, da bi ljudstvo rešil klavca

*

ko revolucija postane izživljanje nad nedolžnimi in pobijanje celih družin, ta preneha biti revolucija ampak najhujše zločinsko dejanje

Samo še kar se Broza tiče, med prvo vojno je bil v Karpatih ranjen, med drugo pa, če me spomin ne vara ga je celo pes rešil gotove smrti.
Vojščak je bil, tu ni debate, konec koncev je bil maršal.
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Seznam_Titu_podeljenih_odlikovanj_in_priznanj Odlikovanja

Pakt neuvrščenih je pa njegovo mojstrsko delo.

tudi Hitler je bil med prvo vojno ranjen
in tudi njega je pes rešil
potem se je pa skrival po bolnicah

Ti si tak nepoboljšljiv romantik lj, ti bi revolucijo brez žrtev 🙂

razlika med Hitlerjem in Titom je pa med drugim tudi ta,
da hitler ni hotel dati istre hrvatom, med tem ko je tito dal hrvatom istro

edina prava revolucija ali vojna je takšna, kjer ni žrtev

To, komu kaj dal sva jemala prejšnji teden 🙂
Za danes pa preberi link o Maratu, plus ponovi francosko revolucijo in njen pomen, npr., da lahko svobodno klamfaš traparije po forumu.

francoska revolucija nima veze o klamfah

Pa še kako, uveljavila je nova načela, ki so ljudem vsaj v izhodiščih ponujale enake možnosti za uspeh: svobode govora, tiska, človeške vesti, enakost državljanov pred zakoni in zaščito zasebne lastnine.

Sicer pa vse to veš, samo norčuješ se malo.
Upam 😕

*

A zato je bilo treba revolucijo člez 40 let ponovit?

Če se ne motim je bila za časa revolucije aktivna Mary Wollstonecraft, ki je dejala, da je narava ženske pravzaprav posledica napačne vzgoje, ki so jo ženskam naložili moški.

*

Veliko se je izjalovilo, bil pa je vseeno ogromen preobrat na boljše.
Iz fevdalne absolutistične monarhije je nastala meščanska republika, potem je bila kratek čas komunistična komuna, ki pa se je prelevila v diktaturo Napoleona, ki je bil najverjetneje zgled tistim trem, ki jih je Lelj omenjal.
In po Napoleonu je bila spet monarhija, tako, da drugega jim ni preostalo, kot še ena revolucija, sočasno pa se je v Evropi odvijala pomlad narodov.

uuuu praktično iz tega sem pa jaz diplomo pisala 🙂 Če na kratko povzamem, položaj žensk se je izboljšal, vsaj med samo revolucijo in kmalu po njej, vendar je bila kmalu velika večina revolucionarnih "svoboščin" in sprememb ukinjena, tako da na dolgi rok revolucija večjih sprememb na tem področju ni prinesla. Je bila pa zelo pomembna kot nek ideološki vzorec tega, kar lahko je, in tega, kar šele bo.

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Declaration_of_the_Rights_of_Woman_and_of_the_Female_Citizen Deklaracija o pravicah zensk in meščank - 1791

*

Na to temo je napisanih par zelo zanimivih knjig, vendar jih velika večina žal ni prevedenih v slovenščino.

Meni osebno so bile najbolj zanimive spremembe, ki jih je francoska revolucija uvajala na področju porok in ločitev. In pa tudi dedovanja. Recimo prvič so za časa francoske revolucije imele pravico do dedovanja tudi ženske (pred tem je bilo pač 1. moški potomec) med fr. revolucijo pa je bilo to zakonsko spremenjeno v "tisti, ki zaupšča sam izbere kateremu potomcu bo zapustil", prav tako pa je vsak potomec moral dobiti nekaj. To sicer ni pomenilo, da so ženske kar naenkrat množično začenjale dedovati zemlje in hiše (vsaj ne meščanke), vendar je pa vplivalo na to, da so se začele pojavljati (sicer redke) ženske posestnice. To jim sicer še ni prineslo volilne pravice, je pa vsekakor postavilo temelje za kasnejša prizadevanja za žensko volilno pravico...

Da ne bosta spregledali
https://en.m.wikipedia.org/wiki/Declaration_of_the_Rights_of_Woman_and_of_the_Female_Citizen 🙂

Hvala Dojenček, absolutno ne spregledano in poznano že zelo dolgo časa. Vsaj meni.

Skesano priznavam, da celotne debate nisem preveč pozorno brala. A o tem, kako velik vpliv je imela fr. revolucija na Mary Wollstonecraft smo že kaj pisali? 🙂

Za hipec sem jo v enem stavku omenila. Lahko pa poveš kaj več 🙂

*

*

Včeraj sem žal morala šibati naprej, tako da nisem imela časa več natipkati:

Torej, na dogajanje v Franciji se navezuje njeno delo Zagovor pravic žensk, ki ga je posvetila g. Talleyrandu, delno tudi zaradi upanja na neposredno korist, ki bi jo imele ženske od izboljšanja izbobraževanja za dekleta v Franciji.
S tem delom je tudi krepko posegla v tedanjo razpravo o pravicah žensk, ki so jih takrat imeli za nesamostojne. Če so bile poročene so jih obravnavali skupaj z možem, neporočenih je bilo pa premalo, da bi jim namenjali posebno pozornost. Večinoma so jih obravnavali za duševno in telesno šibke.
Mary Wollstonecraft pa pravice žensk tesno povezuje z državljanskimi dolžnosti, in da je poleg dolžnosti žensk samih do sebe njihova pomembna dolžnost tudi materinstvo. Njena pomembna teza je bila, da je materinstvo državljanska, ne zasebna zadeva, kar nekako sovpada z idejami francoske revolucije, ki je prav tako materinstvo obravnavala kot državljansko zadevo, kajti naloga vsakega para je bila poskrbeti za čim več potomcev - bodočih francoskih državljanov (med drugim od tukaj tudi prihaja pomembna novost na področju ločitev - po ločitvi so se imeli ločenci pravico znova poročiti, kar je novo napram obdobju pred revolucijo, kjer je bilo ločitev veliko težje doseči, če jim je pa že uspelo, so morali pa preostanek življenja preživeti samski).