Venetsko ime: Zava Rimsko ime: Savus Sedanje ime: Sava Znano je, da so imena krajem, vodam, ljudem, živalim, itd. dali staroselci, ki so živeli na določenem območju. Ker je lahko jezik na določenih ozemljih malenkostno različen od jezika na sosednjih območjih (narečje) je logično, da je bilo lokalno poimenovanje lahko malce drugačno, prilagojeno narečju Tako je bilo ime Sava dolgo zavito v meglo nerazloženih "keltskih" imen, ki (so) jo "strokovnjaki" tolmačili s keltskim izvorom, kot tudi vse drugo česar niso sposobni razvozlati. V gorenskem narečju je znano, da v govoru L velikokrat zamenjuje W (glas med U in V). Tako je ženska namesto šla > šwa, delala > dewawa, prinesla > p'rneswa, itd. Ime reke Zala (lepa, mogočna) je v gorenskem pristnem narečju izgovorjeno kot Zava namest Zala (Z=med s in z) Ko so v prejšnjem in predprejšnjem stoletju slovenski balkano-slavisti na silo spreminjali imena v želji po jezikovnem enoumju, so s tem uničili tudi marsikatero sled v starožitnost slovenskega jezika in ga iz kroga zahodno-slovanskih jezikov poskušali pahniti med jugo-slovanske jezike.

poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA

Venetsko ime: Derava Rimsko ime: Dravus Sedanje ime: Drava Drava je deroča reka z močnim tokom, ki dere torej Derava oz. Dərava Ime Drava, Derava, Trava, Terava, ... je najti tako na ozemljih pod Latinsko okupacijo kot na tistih na vzhodu, kjer so bili v rimskih časih tudi "uradno" naseljeni Sloveni. Tam pa Latini niso bili prisotni, kar jasno pove, da je ime predrimskega slovanskega oz. Venetskega izvora Zanimiv je tudi podatek, da nek latinski pisec reki Dravus pripisuje lastnost deroče reke, kar pa jasno pove že njeno venetsko ime, ki so ji ga po njeni največji značilnosti dali Veneti Nemški prevod krajevnega imena Drvanja, ob istoimenskem potoku, je Treiben;nem. treiben 'gnati, goniti, potiskati, siliti, noreti'. Kdor je tok Drave opazoval z odprtimi očmi ta ve, da gre za natančen prevod njene največje značilnosti.

poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA

Venetsko ime: Sonča Rimsko ime: Sontius Sedanje ime: Soča Sonča je pojem nasproten od temna. Kar je temno je umazano, temno, črno in sončno je svetlo, bleščeče, sijoče, čisto, belo oz. sončno. Soroden pojem od sonča je senča ali senca, torej tisto kar ni izpostavljeno direktni svetlobi ali soncu. Sonča modra je svetlo ali bleščeče modra, sonča zelena je svetlo ali bleščeče zelena barva. In prav taka je barva reke Soče. Vsakdo, ki vidi Sočo je navdušen prav nad njeno barvo, ki je res nekaj posebnega, značilnega za to reko. Iz istega razloga so jo staroselski Veneti poimenovali prekrasni svetlozeleni barvi. Sontius(lat.) je le latinsko zapisana Sonča, saj so Latini Č večkrat zapisali kot T. Tako kot tudi v drugih primerih Tergišče > Tergeste, Pečina > Petina, Poreč > Parentium, .... Zamenjava Č s T se pojavlja tudi med Veneti, tako v Makedoniji naletimo na kraj Trgovište namesto Trgovišče. Staroslovensko oblika Soča je nosnični Sonča, ki je bila v času rimske okupacije še v rabi, tako kot Lonka, Longatec, itd.

poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA

Venetsko ime: Timav, Timava Rimsko ime: Timavus Slovensko ime: Timav Izvir (reka), ki iz teme kraškega podzemlja pronica na dan pri Devinu; enakega izvora je reka Temenica na Dolenjskem. Timavus(lat.) ni potrebno posebej razlagati, saj je ime enako staroselskemu imenu, le zapisano v latinski obliki.

poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA

Venetsko ime: Slovenja Dobrava Rimsko ime: Vindobona Sedanje ime: Dunaj Izraz Vindo pomeni slovensko. Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ... Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.

poslano v temi :: STARA SLOVENSKA IMENA

Leta 563 pred našim štetjem se je rodil Buda.

poslano v temi :: Danes praznujemo

Leta 1328 je bila prvič omenjena vas Smokuč.

poslano v temi :: Danes praznujemo

Lepa modrost. 🙂

poslano v temi :: božansko

Najlepša ti dala. 🙂

poslano v temi :: božansko

Vidiš kakšno srečo imaš, ker nisi rojena 13ga.

poslano v temi :: božansko