Wendy Walker: Nikoli ni vse pozabljeno https://lh3.googleusercontent.com/-rNr8K7nEF8k/XrW2zvKYkCI/AAAAAAAAC3M/UMmrWOF565QOaBJgh1Af9ueoRh6-KcW6QCLcBGAsYHQ/s1600/1588967115604054-0.png Najstnico Jenny na zabavi brutalno posilijo. Že v nekaj urah dobi revolucionarno zdravilo, ki ga uporabljajo tudi pri vojakih s PTSM. To zdravilo povzroči, da se prejemnik ne spominja več dogodka, ki bi ga bilo bolje pozabiti. Vsaj tako pravijo... A kot namiguje naslov, nikoli ni vse pozabljeno in čustva, ki se jim ne ve vzroka, privrejo na plan. Zgodbe pa ne pripoveduje Jenny, njen bližnji, ki se spopada s tragedijo, niti ne beremo knjige v tretji osebi. Govori njen psihiater. Zanimiv vidik. Zanimivo se mi zdi tudi to, da večino časa ne "raziskujemo primera", kdo je krivec za posilstvo. Ja, policija raziskuje, a to nekako ni v ospredju. Bolj je važna zgodba vseh vpletenih. Brez skrbi, na dobesedno zadnjih straneh izvemo ime. In garantiram vam, da ga ne ugotovite sami.

Postar. Zares. Ker je poskrbel za komunikacijo.

Leskova, moj ta prvi, bi tud moral biti Lucija 😛

Firbcnost je mati napredka.

Kam naj bežim? Takšno navado imaš ti 🙂 Dans se mi še na sprehod ni dalo it - prevroče. Do zdajle sem poležavala v senci na ležalniku. Sem se vsaj naspala 😛