Na kaj te pa spominja?

poslano v temi :: Mončika

Majonezo maš rada?

poslano v temi :: Mončika

sem tko naredil, da nutele ne kupujem več in uporabljam marmelado

poslano v temi :: Kuhanje

Nutela je zanič. Sploh je ne moreš lepo namazat po palačinki.

poslano v temi :: Kuhanje

pravilno

poslano v temi :: Kako se imenuje ptič iz Kosova ?

Kako se imenuje ptič iz Kosova?

poslano v temi :: Kako se imenuje ptič iz Kosova ?

Pravo ime Bovca pa je Jezero.

poslano v temi :: Smešna imena krajev...

Ne razumem. Če te politika ne zanima, kako veš da so barabe?

poslano v temi :: Zaprli ministra za turizem

V poletnem času so na predmestnih vrtovih kegljali, v gostilnah pa kartali, kockali, igrali domino, šah in biljard. Igrali so sprva za zabavo, kratkočasje in za čast. Kasneje so začeli igrati za denar. Kvartanje je orientalskega izvora kot šah. V 14. stoletju je kvartanje prišlo čez Italijo na Nemško in postalo priljubljeno pri moških in ženskah. Karte so izdelovali v južnonemških mestih, zlasti v Ulmu in Augsburgu, sprva na roke. 1487 Igrala je Katarina Liechtenberger, hčerka vitanjskega kastelana, karte s kaplanom oglejskega patriarha. Nista igrala za denar, marveč za klofute. V poznejših stoletjih je kneginja Turjaška na en sam večer zaigrala 12 000 cekinov. 1713 Prvič se omenjajo kavarne. Proti koncu stoletja je bilo v Ljubljani 5 kavarn. 1714 Izšel cesarski patent zoper visoke stave. 1727 V Ljubljani je Jud Verturo iz Krmina dobil pravico za izdelovanje kart. Kmalu je zaradi pomanjkanja dela zapustil v Ljubljano. 1733 Jud Verturo je namraval ustanoviti tovarno kart v Gorici ali Trstu. 1744 Izšel cesarski patent zoper visoke stave. 1746 Izšel cesarski patent zoper visoke stave. 1753 Izšel cesarski patent zoper visoke stave. 1758 Izšel cesarski patent zoper visoke stave. Navedena je bila vrsta prepovedanih iger, ki so jim potem dali nova imena in jih igrali naprej. Visoke stave so povzročale propad družin. Prišlo je do pretepov, ubojev in samomorov. Mladina se je zavajala k vsem mogočim početjem in služinčad k goljufijam, da je dobila denar za kvartanje. Izza sredine 18. stoletja je bilo treba plačevati pristojbine kot prispevek mesta za leta 1754 ustanovljeno prisilno delavnico in kaznilnico. Pristojbine so plačevali od kegljišč, plesov, biljardov, gledaliških predstav in igralnih miz za karte. 1763 Karte so naročali s Koroškega. 1765 Hazardne igre so vobče prepovedali. 1785 Pri dovoljenih igrah so prepovedali visoke stave. Če bi gostilničarji trpeli visoko igranje, so jim zažugali z zaporom od 3 do 8 ali več dni. Z bobnanjem po ulicah in oglasi po gostilnah je bilo služinčadi prepovedano igranje za denar. Smeli so igrati le za zabavo, pijačo ali zapitek. Prestopek so kaznovali s 3 dni zapora, pri ponovitvi z batinami. Gostilničar je plačal 2 tolarja in več kazni. Če je bil nepremožen, so mu grozili z občutno telesno kaznijo. Ako trikrat ni prijavil oblasti prepovedane igre, so mu vzeli gostilniško pravico. 1786 Poleti so pri Racabirtu kvartali vagabundi. Za kazen so poslali dva za 4 tedne v prisilno delavnico. Dva sta prejela po 6 palic udarcev. En je prejel 3 palice udarcev. En je dobil 8 dni zapora ob kruhu in vodi. Dninarja so ponoči zasačili, da je igral za denar. Dobil je 5 palic. Igrali so rokodelski pomočniki v gostilni igro Labet. Enemu so prisodili 10 palic. Dvema so prisodili 3 dni zapora ob kruhu in vodi. 2 goldinarja je plačal v ubožni sklad gostilničar, ki je z njimi igral. Zaradi igre Labet sta bila kaznovana 2 hlapca s 6 palicami. Priigrani denar sta morala vrniti. 1787 Šentviški župnik je tožil, da se je razširila razvada fucanja za denar. 1790 Notranjeavstrijski gubernij v Gradcu je svaril pred hazardnimi igrami. V Ljubljani so znova prepovedali zakotne in druge visoke igre. Posli so smeli igrati le za zabavo, kvečjemu še za kak napitek (ceho). Po gostilnah so prepovedali napivati, ker to vodi k nezmernosti, prepiru, uboju in uporu. Glumačem, godcem, skakačem in vagabundom ne smejo gostilničarji postreči ali jih prenočiti. Pevci, piskači in škripači ne smejo nikogar nadlegovati, če niso naprošeni, da jim pojejo in godejo. 1848 10 kavarn v Ljubljani. +++ Kar je bila navadnemu meščanu gostilna, to je bil za izobražene in imovitejše sloje salon. Tu so razpravljali o politiki, znanosti, umetnosti in literaturi. Zunaj zaprtih prostorov so meščanu pestrile enoličnost viteške in pasijonske igre, procesije, sprevodi in sprejemi vladarskih in drugih visokih osebnosti, ko so ceste posuli s cvetjem in zelenjem. 1653 Ferdinand IV. je bil izvoljen za rimskega kralja. V Ljubljani so dogodek pozdravili s streljanjem in godbo. Zvečer so bila okna razsvetljena s pisano poslikanimi lampijončki. Rajanje je trajalo vso noč. Drugi dan se je nadaljevalo s kresom, umetnim ognjem in z raketami na Prulah. 1678 1682 Slavje ob rojstvu cesarskih princev. Streljali so. Zvečer so bila za dve uri razsvetljena okna s svetilkami in plamenicami. Na transparentih so se bleščali napisi, rekla in slikane podobe. Mesto je pred rotovžem priredilo javno gostijo. 1790 Ob prihodu novega vladarja Leopolda II. so priredili na Ljubljanici veličastne zabavne vožnje. Zvečer v okolici rotovža je gorelo 4000 luči. V naslednjih dneh so bile strelske tekme, ples v reduti, vodni lov na Ljubljanici in medvedji lov v ižanskih gozdovih. +++ 1709 Je Parižan, nadkonjar kneza Porzie, ves pust prirejal veselice s plesom, lepo godbo in okrepčili. 1713 Ob kugi so prepovedali veselice, plese in godbo. Zvečer so morali zgodaj iz gostiln. 1715 Kljub temu, da je navček po večkrat na dan oznanjal kužno smrt, so se visoki in nizki veselili pusta, plesali in se gostili. 1751 Pred božičem je zaprosil laški duhovnik pri vladi za dovoljenje, da bi tri kralje obhajali v Ljubljani na primorski način. Zaradi mraza so bile pustne prireditve v zaprtih in kurjenih prostorih.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Cehi so imeli še svoje praznike in romanja k svojim oltarjem in rokodelskim zavetnikom. Na ta način so se prazniki porazdelili na vse leto, kar je bilo potrebno, ko sicer ni bilo nobenega dopusta za oddih. V 15. stoletju je bila četrtina leta dela prosta. V dobi reformacije so praznike omejili. V 17. stoletju je število praznikov naraslo. Delovni dan je trajal poleti 15 ur, pozimi pa 12 ur. Imovitnejši meščani so se v poletni vročini zatekli v svoje vrtove, ob žetvi in trgatvi so si vzeli nekaj prostih dni kot počitnice.. Od nekdaj je bilo reševanje ugank in zastavic kot tekma razboritosti, uma in spomina priljubljena družabna igra. V prijetni pošteni družbi je bila stara navada namest klafanja ali opravljanja zastavljati si uganke, da so se pred kregom inu prepiram obvarovali ter per dobri voli inu perjaznosti obderžali. Dosti hrupnega veselja so nudili letni sejmi, od katerih sta dva trajala po 14, trije pa po 3 dni. Takrat so pritisnili v Ljubljano glumači, razkladači sanj, vedeževalci iz zvezd, umetni jahači, plesalci na vrvi in čarodeji, ki so s svojimi norčijami zabavali množice. Poleg njih so bili še potujoči padarji, kramarji, mazači, ranocelniki in zoboderi. Kazali so divje zveri, plesoče medvede in pse, borbo med konjem in kozlom, jezdečo opico, velikane, pritlikavce in spačke. Iz vsake gostilne je donela godba in petje. Piskači so že pri obedu vabili na poskočni ples. 1552 Z nadvojvodom Maksimilijanom je prišel iz Španije preko Trsta v Ljubljano prvi slon, ki je počival na kraju današnjega hotela Slon. Priljubljena zabava je bil lov na povodne ptice na Barju in srne v Mestnem logu. 1660 Cesar Leopold I. se je zabaval v Ljubljani s tičjim lovom. 1791 Za cesarja Leopolda II. in napolitanskega kralja so priredili na Ižanskem medvedji lov. Zvečer so se shajali meščani v gostilnah. Pri kozarcu vina in piva so obravnavali dnevne, poslovne, krajevne, zasebne in politične zadeve. Zbijali so često burkaste šale tudi ob navzočnosti žen in hčera, ki so določene dni prihajale z njimi v gostilne. Ženska se je zunaj komaj smela udeleževati moške družbe in je ostajala spodobno doma. Šele renesansa in rokoko je žensko nekoliko otresla srednjeveških spon in tako je ženska svobodneje zadihala. Po tem se je vedno bolj kazala v javnih zabaviščih. Zato je bila tudi bolj izpostavljena nevarnosti, da se okuži po nenravnosti ali da ji pri vladajoči prizanesljivosti otopi čut za pravo spodobnost. +++ V namenih vseh vladavin je, da pustijo svobodno pot preprostemu telesnemu izživljanju. Ljudje naj se iznore in v pijančevanju naj se jim ubije čut za realni svet, da pozabijo na nevšečnosti življenja. Za vsako glasnejšo kritiko razmer je po svojih vohunih takoj zvedela policija. 9 NOV 1747 Kranjska kameralna, komercialna in politična reprezentanca je očitala magistratu, da so v kavarnah in gostilnah prišli že kar v navado nedovoljeni zakotni sestanki ljudi svetnega in duhovskega stanu, kjer predrzno govorijo, nesramno kritizirajo in zločinsko modrujejo.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA