a dobri odnosi v kolektivu pomeni, da tajnica seksa z direktorjem?

poslano v temi :: Dobra služba? Kaj za vas pomeni dobra služba?

Te je s kremšnito in sladoledom obmetavala kot me je Mončika?

poslano v temi :: Ojla

Sunbeam. Z Redno sta se dobila?

poslano v temi :: Ojla

in zdaj molimo

poslano v temi :: Debil čakal na rezultat koronavirus testa in namesto, da bi bil doma, je šel v fitnes

Neprijetno in naporno je bilo potovanje z vozovi po razdrapanih grapah in kolovozih. Potovali so zato raje jež, blago pa tovorili na konjih in mezgih. V zimskem snegu so se raje posluževali prevažanja s sanmi. V 15. stoletju je kot razvedrilo prišla v navado vožnja s sankami. Ker so se pri namernem prevračanju dogajale nedostojne predrznosti med moškimi in ženskami, so take vožnje ponoči prepovedali. 1700 Plemiči so se na pustno nedeljo vozili na saneh, našemljeni kot kmečki poročni svatje. 1717 Predpust je zaradi vojnih dogodkov mineval tiho. Prepovedane so bile pustne šeme. Vendar se je višje plemstvo zabavalo večkrat z javnimi vožnjami na saneh in s plesi v deželni hiši. 1753 Januarja so plemiči v parih napravili sankarski sprevod do savskega mostu. Tam so večerjali in plesali. Ob 11ih ponoči so se vrnili v mesto in se udeležili bala. Ostali so tam do štirih zjutraj. Naslednji teden popoldne so uradniki priredili svojo šlitado na Posavje. Moški, ki so vodili sanke, so bili oblečeni kot Židinje, ostali pa kot Židje. Ustavili so se pri Savskem Mihu, tam večerjali in se ob sedmih vrnili v mesto in pozdravili deželnega glavarja. Sank je bilo 13, vsake sta spremljala dva jezdeca z baklami. Od nekdaj se je pozimi drsala mladina. Od odraslih so šli prvotno na led le moški. Znano drsališče je bilo na Kernu v Trnovem. Tam so vpeljali drsanje z drsalkami Francozi. Prej so si navezovali na čevlje svinjska rebra. V novejšem času je izdeloval Hofman lične, z jermeni opremljene drsalke z železno klino, vstavljeno v les.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Tok Ljubljanice je bil pred poglobitvijo Gruberjevega prekopa miren. Gladina na Vrhniki je bila skoraj v isti višini kot v Ljubljani. Domala, da ni bilo bregov, ki so bili obdani s košatimi hrasti. To je vabilo meščane na mirno tekočo vodo, da se v čolničih vozijo po reki in se ob gostijah, godbah, plesu in petju radujejo lepe narave, saj je bil pogled na barjanske travnike in loge edinstven. Zlasti ob poletnih popoldnevih je bilo živo na reki. Meščani so jemali s seboj malico, ki so jo použili v senci dreves ali pod šotorom na travnikih. Večerjali so na lepo razsvetljenih ladjicah. Manjše ladjice so sprejele 8 oseb. Srednje ladjice so sprejele 14 do 16 oseb in 3 veslače. Velike ladje so sprejele 20 do 24 oseb in 4 veslače. Podnevi in ponoči so bile na vodi ladje in manjši čolni iz enega debla z baldahinsko streho. Večje družbe in odličniki so se vozili na dveh sklopljenih ladjah storijah, ki so jih pokrili s platneno streho, pod katero so bile klopi in mize. Če je bil tudi ples, so strnili 3 ali 4 ladje in položili nanje pod, zavarovan z ograjo. Obrtniki so radi prirejali na vodi plese in vodili tja svoje lepe žene in hčerke. Po letu 1702 so se člani filharmoničnega društva oglašali s svojo godbo in so še ognjegasci z umetnim ognjem razsvetljevali temno noč. Ob takih prilikah je zmanjkalo čolnov. Izletniki so streljali in lovili ribe, race, labode, žerjave in druge povodne ptice. +++ 1092 Tekma na Ljubljanici. Glavni dobitek = tovor vipavca. Drugi dobitek = trije vatli sukanca. Tretji dobitek = par nogavic. Kdor se je potegoval za glavni dobitek, je moral nasprotnika, stoječega spredaj na čolnu, z dolgim drogom pahniti v vodo in prav tako napasti in strmoglaviti še vse druge nasprotnike. Za drugi in tretji dobitek so se poganjali veslači, kdo bo prvi prispel do Gornjega (Čevljarskega) mostu. 1210 Na veselici so se morali s pestmi brez orožja spoprijeti Krakovčani in Trnovčani. Na Bregu so čez Ljubljanico napravili most iz ladij. Na eni strani so bili Trnovci, na drugi strani Krakovci. Tisti, ki so zmagali in s pestmi izrinili nasprotnika, so dobili za nagrado tovor vina. 1660 Ob ljubljanski poklonitvi cesarju Leopoldu I. so dali deželni stanovi napraviti po italijanskemu tesarju 20 ladij. Ladje so vodili italijanski čolnarji, tudi cesarjevo ladjo, ki je bila bogato rezljana, poslikana in pozlačena ter v notranjosti preoblečena z rdečim suknom, mize in klopi pa z rdečim žametom. 1797 Ljubljanski muzikanti so se vozili po Ljubljanici in se vrnili zvečer ob desetih v čolnih, ki so bili razsvetljeni z lučmi, baklami in raketami. Napravili so častniki vožnjo po Ljubljanici z godbo. Dali so tudi streljati, da so na Žabjeku popokale šipe v oknih. 1 JUL 1810 Ljubljana je pozdravila Napoleonovo poroko z vožnjo po vodi, z ognjemeti in razsvetljavo. 28 MAJ 1812 Vožnja guvernerja maršala Marmonta s spremstvom po Ljubljanici. Bogato okrašene ladje so se zibale na Ljubljanici in se vračale zvečer bajno razsvetljene. 11 JUL 1814 Po odhodu Francozov je bila sijajna tridnevna proslava mirovega godu. Po vodi so priredili na 180 ladjah, ozaljšanih z zelenjem, venci in zastavami, izlet na zabavišče na levem bregu Ljubljanice nasproti izliva Iščice. 15 AVG 1819 Prestolonasledniku Ferdinandu na čast so napravili ob njegovem obisku vožnjo po reki, združeno s kmečko veselico, na kateri so kmečki pari v narodnih nošah in ob lastni godbi plesali domače plese. Zvečer je spremljalo prestolonaslednikovo ladjo nekaj sto razsvetljenih čolnov, v katerih je bilo 6000 ljudi. Slovesno so v novejšem času praznovali god Ančk z izletom k cerkvi svete Ane pri Podpeči. Ker je s prekopom in poglobitvami naraščal vodni strmec, je ta otežkočal vožnjo proti toku. Vodna gladina se je bolj in bolj poglabljala. Bregovi so postajali visoki in kratili razgled po barjanski pokrajini. Vodni izleti niso bili več tako mikavni. 1828 Zaradi pogostih nesreč je vlada prepovedala zabave na Ljubljanici.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Pridi Gorenc ! z mrzle planine, Vabi Dolenc v gorke doline ; Mrzel je led, pridi se gret ! Solnce gorko tukaj nam sije, Trta ljuba gor se ovija, Vince z goré greje srcé. Brati nas rod, brati nas Sava ; Pridi na brod krški s Triglava : Bratec bod' moj ! pij ga z menoj. Trta rodi, trud pozabimo, Vince blišči, Slovencem napimo, Bratom okrog : živi jih Bog ! Blaž Potočnik 1799 – 1872

poslano v temi :: STARA PESMARCA

Slovenc Slovenca vabi, Če se ti pit' ne gabi, Tak pridi v gor'co k nam ! Smo dobre volje tam. Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli ; Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma. Visoke so gorice In žlahtne so trtice, Ki pri nas rastejo, In vince dajejo. Vinograd obdel'vati Slovenc vsak mora znati ; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo. Tud' trte se solzijo, Prej da vince rodijo ; Naj tudi se poti, Kdor vince pit' želi. Po pameti ga pijmo, Da pamet ne zgubimo, Kak grdo bi pač b'ló Ne znati kam domó. Kdor vince prav uživa, Veselje v srce vliva ; Če srce dobro ni, Ga vince le skazi. Zdaj kupice nalimo, Na zdravje tvoje pimo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas. Napij še ti zdravico Za družbe veselico ; Če prazen bo bokal, Boš pa za druz'ga dal ! Anton Martin Slomšek 1800 – 1862

poslano v temi :: STARA PESMARCA

a s mogla omeniti Hvar 🙂

poslano v temi :: Kuhanje

konc tedna bo dol na rdečem seznamu

poslano v temi :: Ojla