6 je stranskih ploskev kocke

poslano v temi :: Kdo sodeluje tu?

8 mesecev pa potem piješ

poslano v temi :: Kdo sodeluje tu?

10 je rdečih sončnic.

poslano v temi :: Kdo sodeluje tu?

13 nas je

poslano v temi :: Kdo sodeluje tu?

tko jaz naredim, ko bežim pred žensko

poslano v temi :: nas macka Klara gre na posto

SEJMI Za gostilničarje, obrtnike, kupce in prodajalce je bilo važno, da so vedeli za tržišče, kjer so si nabavili svoje potrebščine. Prvotno si si stvari mogel nabaviti pod komuno, pri rotovžu ali pod Trančo. 1636 Jeseni so sklenili, da prašičev ne bodo več prodajali na Mestnem trgu, marveč pri šrangi pred Špitalskimi vrati. To so kmalu preselili na Žabjek. 1673 Avguštinci na Gorici so podrli plot in prišli s tem v navzkrižje z mestnim svetom, ki jim je odvzel benificij v meščanskem špitalu in ga podelil diskalceatom. Vrh tega so jim vrnili svinjsko sejmišče iz Žabjeka zopet nazaj pred njihovo cerkev. Tu so prodajali tudi drva in les. Tu so se vršili tudi živinski sejmi. 1767 Zaradi smradu in nevarnosti požarov je bila meščanom nadležna navada, da so ščetinarje po zakolu smodili, namesto da bi jih z vrelo vodo polite skubili. Leta 1767, 1770, 1781, 1784 in 1802 so ukazovali, da ščetinarje ne smejo smoditi v mestu pred hišami, marveč le zunaj na polju. 1786 Živinske sejme so z odobritvijo kresijskega urada prestavili z Marijinega na Kapucinski trg. 1793 Po tržnem redu so smeli na semanjih dneh prodajati žito le pred rotovžem pod komuno. Prašiče so smeli prodajati na Poljanah. Da je bila ena stran ceste prosta za vojaštvo in občinstvo, so smeli vozovi s prašiči stati v vrsti le na eni strani. Vojaška oblast je zahtevala, da so ob semanjih dneh gnali prašiče še niže šentpetrskega mostu. Gostilničarjem so naložili, da so morali prašiče začasno spraviti v svoje hleve in dvorišča. Slamo, seno, zelje, repo in sadje na vozeh so smeli prodajati pred kapucinarji (Zvezda). 1796 S Kapucinskega trga so preložili živinsko sejmišče v Kravjo dolino na sedanjo Vidovdansko cesto. 1802 Za škofijo je poleg tržnih lop stalo skladišče za blago tujih trgovcev, ki ga ob sejmih niso mogli prodati. Razen tržnih lop so bile spravljene tudi stojnice za velike letne sejme. Tam so stale tudi redne mesarske lope. 1811 Maršal Marmont, ki je stanoval v škofijskem dvorcu, je dal prestaviti sejmišče s sedanjega Pogačarjevega trga na zasuti prostor mestnega jarka in Poljanskih vrat, ki je potem nosil ime Sejmski ali Jarmanski (Jahrmarkt) trg. 1814 Napravili so vrsto zidanih tržnic na treh straneh trga, ki je bil odprt le proti severu. Na koncu Poljan je bila klavnica. Tam je bil tudi živinski in žitni sejem. Zelenjavo in druga živila so prodajali pred rotovžem. Sadje so prodajali na Marijinem in Novem trgu. Ob Ljubljanici so bile mesnice, v Trnovem pa konjač s hlevi za obolele živali. 1840 Podrli so kramarske lope na Čevljarskem in Špitalskem mostu. Zgradili so zidane hišice v Slonovi ulici ob podrtem zidu frančiškanskega vrta. 1847 Magistrat je prestavil v Cerkveno ulico sejmišče za prašiče, ki so ga kasneje preložili pred cukrarno na Poljanski nasip.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

GOSTILNE V zgodnjem srednjem veku so za popotnike skrbeli in jih prenočevali po samostanih in gradovih. Zaradi pogostih z juga in vzhoda prinesenih nalezljivih bolezni in pritiska beračev, pohabljencev ter bolnikov je gostoljubje začelo pešati. Do veljave so zato prišle gostilne. Kot nasledniki samostanov so si na vasi lastili to pravico župniki. Ob cestah večji kmetje, vinogradniki, mlinarji, peki in mesarji na udobnost in čistost niso gledali, Bilo jim je vseeno ali je bil gost zadovoljen. Krčmo je smel odpreti vsak, ki je imel prostor. Rokodelci so bili na potovanjih postreženi v cehovskih domovih, kjer so tudi prenočili. Še v 16. stoletju so meščani izvrševali gostilničarstvo kot stranski poklic. Z zemljiškimi gospodi so imeli še daleč v novi vek hude spore, ker so ti hoteli brez obrtne pravice odpirati vinotoče, v katerih bi na drobno točili svoj pridelek. 1488 Cesar Friderik III. je odredil, da 1 miljo okrog Ljubljane ni smela biti gostilna niti pri fari, niti pri graščini, razen če je bila že zelo stara. Ljubljanski gostilničarji so oskrbovali kmete z vinom, razen ob času kužnih bolezni, ko niso smeli iz mesta in je bilo v predmestjih prepovedano točiti. 1518 Na inomoškem stanovskem odborniškem sestanku so zapretili pijancem, kelnarjem in gostilničarjem, ki bi trpeli napijanje in pijanost, da jih zapro za 3 dni v sramotilno kletko ob kruhu in vodi. 1564 Čez 9 uro zvečer in pozimi čez 8 uro zvečer ni smela biti odprta nobena gostilna. Postopačem in pijancem so prepovedali posedati in igrati po gostilnah. Ko je potepinski zvon na Gradu odzvonil, so zaprli mestna vrata. Moral je biti mir na ulicah. Ob nedeljah med mašo in pridigo niso smeli postreči z jedjo in pijačo. 1683 Na deželnem zboru so plemiči priznali, da jim vinotoč na drobno ne pripada, razen križanski komendi, ki je kot zemljiška gosposka v mestu to pravico od nekdaj imela. Proti 18. stoletju so gostilne zavzemale položaj družabnega shajališča in zabavišča. Igral je godba, za kar so gostilne plačevale davek Musikimposto. Bili so plesi. Igrali so karte, domino, biljard in telovadili na kegljišču. Ob določenih dneh so zahajale žene in hčere v gostilne. Na ta način so gostilne postale središče družabnega življenja, vir novic in kraj razgovorov o perečih javnih in zasebnih zadevah. 1717 Cesarski ukaz je plemstvu znova prepovedal vsako obrt alla minuta. 1731 Zaradi pomanjkanja boljših prenočišč in dobrega gostišča je mesto poleg rotovža kupilo dve hiši (Ciril Metodov trg 21) in ju preuredilo v hotel pri bidlmonu ZUM WILDEN MANN, kakor se je zval hotel tudi v Gradcu. Ker niso bile vse sobe zasedene, jih je mesto nekaj oddalo v podnajem zasebnikom. 1745 Izdal je magistrat cenik za hrano in pijačo v gostilnah in na trgu. Na rotovžu so grozili škofu in vicedomu z zaplembo blaga, če ne opustita vinotoča. 1754 Zoper podnajemnike v hotelu Bidlmon se je pritožil ljubljanski poštni mojster, češ da so zaradi vojaške nastanitve morali tujci prenočiti v poštni hiši, samostanu in predmestju. 1785 Za 24 ur so zaprli kelnarco, ki je dala ob 9 uri med mašo godcem piti. Ker v starejši dobi ulična imena še niso poznali in hiše niso bile oštevilčene, so imenovali gostilne po krstnem, rodbinskem, hišnem imenu gospodarja, vladarjih, dvorih, znanih mestih, živalih, rastlinah, orodjih in barvnimi prilastki. Po živalih so se imenovale pri Konjiču, Jagnjetu, Levu, Medvedu, Slonu, Jelenu, Raci, Ribi in Orlu. Gostilne so imele dosti smešljivk Bahabirt, Figabirt, Klobasabirt, Kobilabirt, Žababirt, Koruzabirt,Švederbirt, Knedelfabrika. Gostilne so imele svoje znake. Že v srednjem veku je bila v navadi smrečica ali drugo drevce, šop slame, oblanje, venec, obroč ali pentagram. Tabla ali ščit je bil znak gostilne, ki je prenočevala tujce. Ker so to opuščali, je leta 1618 ljubljanski policijski red določal, naj se na gostilnah izobesijo slikane table kot kazala, da se ve tujec tja zateči in mu ni treba po mestu tavati.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

MLINI Pod Špitalskim mostom, zadaj za škofijskim dvorcem so bili trije mlini, ki so bili v zgornjem delu reke radi mirnega toka nemogoči. Zgodaj se omenja mlin v Koleziji. 1497 Mlin je kupil Peter Kolesia. 1620 Imel je za letnih 40 goldinarjev od mesta v najemu mlin Jakob Hallossa. Valvasor omenja dobri mlin na Viču. V 14. stoletju se omenja mlin blizu Šenklavža in mlin v kraju Slape. 1364 Vojvoda Rudolf je dovolil za 2 kolesi povečati mlin na Poljanah. 1478 Cesar Friderik III. je ukazal vicedomu podreti jez za Šenklavžem (med tromostovjem in zmajskim mostom) in zgraditi mlin na ladjah. Meščani so se zglasili s prošnjo, naj jez ostane, ker bi voda tako upadla, da bi jo bilo mogoče prebroditi, kar bi zmanjšalo varnost mesta. Uspeli so s prošnjo. 1514 Kmetje so se pritoževali, da je mesto zajezilo reko za svoj mlin. 1515 Ob uporu so kmetje neuspešno napadali Grad. Mlin so požgali in jez podrli. Zatvornice niso več popravili. 1540 Omenja se mlin pod svetim Petrom blizu Jošta plemenitega Thurna na Kodeljevem.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Kaj se pritožuješ. Murgle so bližje kot Bavarska.

poslano v temi :: Držite pesti

Je djal Štantek, da bo on podpisal.

poslano v temi :: Penzionisti za Mončiko