FRIDERIK I. RUDEČEBRADEC Friderik I. je bil najslavnejši cesar iz mogočne hohenstaufske rodovine. Prišteva se najmogočnejšim cesarjem na rimsko nemškem prestolu. Vedel je ustanoviti in vzdržati notranji mir ter pri zunanjih tujih narodih povišati cesarsko veljavo. Največ je imel opraviti z upornimi Italijani, proti katerim je večkrat vodil silne vojske. Dasi je leta 1162 razrušil ponosni Milan, moral se je že 4 leta pozneje zopet napraviti na pot v Italijo. Brez težave dobi v pest večji del rimskega mesta, kjer ga papež slovesno krona. Toda prezgodaj se je cesar veselil svoje zmage. Kajti nastalo je deževno vreme, širila se je kužna mrzlica, za katero so nemški vojaki začeli strašno umirati. Z malimi ostanki svoje vojske hiti Friderik nazaj na Nemško, a med potjo bi bil sam skoro nesrečen. Ko je namreč v Suzi prenočeval, zarotili so se tamošnji prebivalci zoper njega. Hoteli so ga po noči umoriti. A zvesti vitez, Hartman po imenu, reši cesarja smrtne nevarnosti. Pregovori ga namreč, naj preoblečen zbeži v nemški tabor, a on sam da se hoče uleči v njegovo posteljo, da bi zarotniki ne našli cesarja. Morilci se ob dogovorjenej uri splazijo v spalnico. A ker cesarja ne dobe, se tudi nad vitezom ne maščujejo, čudeč se tej izvanrednej udanosti in zvestobi. Drugo jutro se napoti Friderik dalje čez Alpe. Toda italijanski nasprotniki so mu hitro za petami. Pretila mu je nova nevarnost. V tej zadregi je dal cesar veljavnega italijanskega oblastnika, katerih je bil več kot ujetnike seboj vzel, ob cesti obesiti, sovražnikom pa je poročil, da čaka ostale ujetnike enaka usoda, ako bi ga še dalje nadlegovali. To je pomagalo. Italijani so se vrnoli, Friderik pa je s peščico vojakov prišel na Nemško. Ko je uredil razmere na Nemškem in v Italiji, udeleži se na svoje stare dni še tretje križarske vojske. A prišedši do Kalikadna, napete reke brežnice v Malej Aziji, umrje nenadoma. Most prek reke je bil namreč kaj ozek, in vojska se je célo počasi prek njega pomikala. Stari cesar se je naveličal ter skoči s konjem v vodo, da bi prišel čez njo. A deroči valovi odneso drznega starčka, ki ga mrtvega iz vode potegnejo. Nepopisna je bila žalost vse vojske.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

Ravno danes je bila na radiu ena, ki se je priselila iz Nove Zelandije v Notranje Gorice. Prav navdušena je razlagala, kako imamo super javni prevoz. V Aucklandu menda na 4 ure vozi en avtobus.

poslano v temi :: nevihta

mar niso lisičke živali?

poslano v temi :: Kam greste na bone?

jaz jih vidim samo na polikliniki

poslano v temi :: Foxa, zunaj je razpis za pravosodne policiste... prijavi se

Če se že gremo Češenik spada pod vas Češenik, Črnelo pa pod vas Turnše

poslano v temi :: Kam greste na bone?

Pri nas električno omarico še štromar ne sme odpreti. Mora priti dežurni iz Elektro Ljubljana, da odpre omarico.

poslano v temi :: zahteve nase zavarovalnice

Če se že gremo tudi pod Dob ne spadata 🙂

poslano v temi :: Kam greste na bone?

Imaš prav. Na zadnji je paviljon v parku gradu Češenik.

poslano v temi :: Kam greste na bone?

https://youtu.be/_P8GrE-CVkM

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

RIHARD LEVOSRČNI Rihard Levosrčni, angleški kralj, se je udeležil križarske vojske. Boril se je jako hrabro, a Jeruzalema pa Mohamedancem le ni mogel vzeti. Zato se je vrnil domu v Angležko. A potoma ga je prestregel vihar. Gnal ga je v Adriansko morje ter ga prisilil pri Ogleju stopiti na suho. Da bi ga ne spoznali, se je preoblekel za romarja. Prišel je srečno že blizo Dunaja. Tu so ga pa spoznali na dragocenem prstanu, ko je nekega večera sukal pečenko na ražnju. Ujeli so ga ter ga izročili Leopoldu V., ta pa nemškemu cesarju Henriku VI., s katerim nista bila nič prav dobra. Ta ga je imel dve leti zaprtega v trdnjavi Dürenstein. Na Angležkem niso dolgo nič vedeli, kaj se je pripetilo kralju. Njegov zvesti sluga Blondel se napoti ga iskat. Prehodil je vso Nemčijo, obiskal vse grajščine in gradove, ter poizvedoval, kje bi bil kralj. Pred vsakim gradom je zapel pesem, s katero je časih razveseljeval kralja. Tako pride tudi do močno obzidanega gradu Dürenstein. Bila je mirna in tiha poletna noč. Blondel zapoje pod oknom Rihardovo najljubšo pesem: Če tud' te zapusti ves svet, O Rihard, Moj kralj ! Komaj je izpel prvo kitico, zadoni mu kot odgovor iz visokega stolpa druga kitica te pesmi na ušesa, znamenje, da je Rihard tu notri zaprt. Blondel hiti domu ter naznani, da je kralj zaprt v trdnjavi Dürenstein. Cesar ga je izpustil, ko je pritiskal papež na to in je Rihard plačal 2 milijona tolarjev odkupnine. Od te svote je dobil tudi Leopold V. precejšen del. Svojega slugo je pa kralj Rihard Levosrčni zaradi njegove velike zvestobe imenoval sedaj vedno »zvesti Blondel«.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE