Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/yara/ Yara Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Na Hrvaško gredo samo tisti, ki se valjajo v denarju in so stiskači.poslano v temi :: Kam greste na bone?
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/mcmis/ mcmis Socialna je itak seznanjena s situacijo.poslano v temi :: Ma, fak off!!!
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/mcmis/ mcmis Mali je šel na sladoled v lokalni lokal.
Ga prej pokličem, naj pride na večerjo ob 7ih. Se oglasi, zadaj slišim dojenčkov jok. Vprašam s kom je in odgovori s to in s tem. Pa Nika ima sestrico zraven. Dojenčica, stara 2 meseca.
Sem rekla, počakte, priletim takoj.
Pikica mala jokala, na soncu....
Sem jo vzela v naročje. V minuti je zaspančkala. Še prej je pa iskala joško. 🙁
Popokam vse v avto z vozičkom vred v prtljažnik in odpeljem do kvazi matere.
Prvič in zadnjič sem ji zabrusila. Naslednjič dobiš namesto mene s tamiceno, socialno s policaji na vrata.poslano v temi :: Ma, fak off!!!
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast A je Akon Achen? Ne da podpiram vojne in nasilje, ampak ob branju o obleganju Akona mi je prisla na misel angleska kraljica, ki sedi na prestolu samo zato, ker so njeni predniki pomorili vsoi konkurenco, sama se pa skriva za zavesami svojih oken. Ce bi se danes ustvarjale kraljevine, bi ona ze davnaj imela grobek na travniku pod kaksno vasko hrusko.
Brata se bereta kot nemska verzija roparskega viteza Erazma. Jaz ju ne bi pomilostila.
Sli se ne odpreta.poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
FRIDERIK II. BOJEVITI
Ko je začel vladati zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti, je imel komaj 20 let.
Kmalu je pokazal, da je vrl, skrben gospodar.
V deželi, zlasti ob pokrajinah ob Donavi, pripovedovalo se je tedaj z grozo in strahom o bratih Kuenringih, Henriku in Hadamaru.
Bila sta mogočna viteza.
Imela sta dobro utrjene gradove in veliko število vedno za boj pripravljenih tovarišev in hlapcev.
Toda nista se borila zoper sovražnike vladarjeve in sovražnike svete cerkve, ampak napadala sta mirne, domače ljudi, zlasti trgovce, ropala jih in uboge žrtve vlačila v svoje ječe.
Meščani so se tresli pred njima.
Pobožni menihi v samostanih so molili, da bi jih Bog rešil grozovitih sosedov.
Precej, ko je Friderik zvedel, kako nadlegujeta brata Kuenring njegove podložnike, sklenil ju je nenadoma napasti in kaznovati.
Henrik je bival tedaj v mestu Zwetl, Hadamar pa v gradu Aggstein.
Friderik takoj zbere svoje vojne čete in se napoti proti Zwetlu.
Krepko se je branil Henrik, toda nič ni pomagalo.
Friderik je dal podreti mestno obzidje, vojaki so šli v mesto in hudo kaznovali upornike.
Premeteni Henrik je ušel skozi podzemeljski predor maščevalni pravici.
Tako so bili prebivalci rešeni jednega bratov Kuenringov.
Težje pa je bilo dobiti drugega v pest.
Bival je v utrjenem gradu Aggsteinu, ki bi bil kljuboval mesece in mesece vsakemu napadovalcu.
Ko bi ga bil Friderik hotel oblegati, izgubil bi bil na stotine svojih vojakov, pa bi še ne bi nič opravil.
Zato si izmisli zvijačo.
Lepega poletnega jutra prijadra po Donavi od Regensburga proti Aggsteinu velika kupčijska ladija.
Ko jo zagleda Hadamarjev čuvaj, zatrobi, in hkrati je bilo vse živo na gradu.
Kmalu se odpro vrata in prikaže se Hadamar s svojimi oboroženimi hlapci.
Skoro v teku spuste se proti reki, da bi napadli in oropali ladijo.
Ker so menili, da na ladiji ni drugih oseb kot trgovci in veslači, upa si Hadamar samo z dvema hlapcema stopiti v čoln in pripeljati se do ladije.
»Stojte !« zavpije nad veslači, stopi na ladijo in pokliče trgovca k sebi.
Urno mu mora odpreti vse shrambe in zaboje, da si izbere, kar bi mu prijalo.
Posebno se mu pasejo oči po bliščečem orožji, srebrnini in zlatnini.
Med tem pa ne zapazi Hadamar, kako prihajajo na krov od vseh strani iz notranjih ladijinih prostorov oboroženi vojaki.
Ravno se nagne Hadamar na neki zaboj, da bi si izbral dragocenosti.
Neopaženi se mu približajo vojaki in ga uklenejo.
Hlapci, ki so stali na bregu, prihiteli so urno na pomoč, a vojaki so jih s pušicami odpodili.
Hadamarja so zvezanega odpeljali po Donavi proti Kremsu, kjer je bil tedaj Friderik.
Ukazal je ujetnika odpeljati na Dunaj, sam pa je šel z vojaki proti Aggsteinu, kjer je premagal posadko, grad pa razdejal, da ni ostalo kamena na kamenu.
Ko je slišal brat Henrik, kaj se je zgodilo s Hadamarjem, zapustil je skrivališče in prišel pred Friderika, da ga kaznuje, kakor zasluži.
Kmalu se zbero vitezi in svetovalci Friderikovi, da sodijo vjeta Kuenringa.
Friderik ukaže brata pripeljati pred zbrane sodnike.
S povešeno glavo prideta Henrik in Hadamar.
Ne upata si v obraz gledati svojemu vladarju.
Tedaj izpregovori Friderik :
Kot vladar imam pravico kaznovati vaju, hudobneža.
Vajin oče je bil spoštovan vitez, najbolj izkušen svetovalec mojega očeta Leopolda Slavnega.
Tudi vama so bile odmenjene visoke službe.
Moj oče je tako cenil Kuenringa, da je vama izročil pred svojo smrtjo v varstvo zaklade in znamenja vojvodske oblasti.
Kaj sta pa storila vidva ?
Zaklade sta odnesla na svoje gradove, da jaz nisem imel pomočkov in se nisem mogel bojevati zoper upornike.
Častno ime svojih dedov in zlasti svojega očeta sta onečastila.
Postala sta roparja in upornika.
In sedaj: moja vjetnika sta !
Cerkev je vaju izobčila.
Ubogo ljudstvo vaju preklinja.
Vest vaju peče.
Jeden migljej moje roke … in rabelj vama odseka glavi.
Molče stojita Kuenringa.
Trepetaje pričakujeta smrtne obsodbe.
Friderik pa nadaljuje :
Radi vajinih slavnih dedov, zlasti blagega očeta, vaju pomilostim in vama vse odpustim.
Ti Hadamar, idi prost, kamor ti je drago.
Ti Henrik pa, ki si se prostovoljno izročil kazni, dobiš v kratkem zopet službo na mojem dvoru.
Do solz ginjena radi nepričakovane velikodušnosti in dobrotljivosti poklekneta brata in poljubita roko Frideriku.
Hadamar precej na to obleče spokorno obleko in se napoti proti Pasavu, da bi ga ondotni škof zopet sprejel v sveto cerkev, a že na potu skesan umrje.
Henrik pa je bil slednjič celo avstrijski deželni maršal.
Cerkvam in samostanom je pošiljal bogate darove in tako popravljal krivice, ki sta jih naredila z bratom.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
https://lh3.googleusercontent.com/proxy/PRt3dajwR3UbTQtEnnv7NY1Opy_3ssuzin_i3L5bnpjjaocaTRwN6nb_mLZCpJbKG8xxVrS7jWISKKdtFJTUKmlMeHGsHxInkvIuvZLWud8sCc33uyMYO63dQfNAiF4_X2oKxF_pdwpapc_VmpumpXzfSCGj
https://lh3.googleusercontent.com/proxy/F2GlGmVTpwlBUAuhSNF-9dvQZ_vTTwTYaig0Ps9ggonu1YbhFstmFfG8XGvuISbS8pgOxby9ArW_xGwBVPS7hEks4rzH93ZQIWm2LShbHFPECwV2-1dfRaeVh_-N1qQp_XjRXcE
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
LEOPOLD V. KREPOSTNI
Nemška vojska se je že dlje časa zastonj trudila z obleganjem mesta Akona.
Ko to Leopold čuje, hitro zbere svojo vojsko ter odrine proti vzhodu na pomoč nemškemu cesarju Frideriku.
Pred Akonom se je sešel s Francozi in Angleži, ki so se po morji pripeljali v Palestino.
Leopold se je ta dan boril tako junaško, da je bila njegova bela obleka proti večeru črez in črez rudeča od krvi, le pod pasom je ostala še bela.
Priplezal je prvi na Akonsko ozidje ter zasadil svojo zastavo vanje.
V spomin na hrabrost, ki jo je kazal Leopold pred Akonom, mu je podelil cesar belo progo na rudečem polji namesto petih škrjancev, ki so jih dotlej imeli Babenberžani v svojem grbu.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE |
poslano v temi :: Kam greste na bone?