Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Rudolf Habsburški ni nikdar pozabil svojih dobrotnikov.
Marsikoga je povzdignil med viteze.
Marsikomu je dal kaj državne zemlje za vžitek.
Ko so se bojevali vitezi njemu v čast, zapazi kralj priprostega meščana med gledalci.
Hitro pošlje služabnika ponj.
Vesel ga objame in poljubi, ko pride ptujec med krasno oblečene kneze.
Ko mu pa odkaže sedež celo na svoji strani, začno vihati nekateri ošabneži svoje nosove, češ tak priprost meščan ni za našo družbo.
Rudolf zapazi to, ustane, pa pravi:
Ta mož mi je rešil nekdaj življenje, ko sem bil še priprost grof.
Ko bi njega ne bilo, tudi mene, cesarja, bi ne bilo
Enkrat so me bili obkolili Regensberžanovi vojaki ter mi ubili konja.
Ni mi bilo več rešitve, kar mi priskoči ta mož, Jakob Müller iz Züricha, na pomoč.
Posadi me na svojega konja in srečno utečem svojim sovražnikom.
Od tega dneva ga nisem videl do današnjega dne.
Ali mu zato ne gre sedež na moji strani?
Knezi so bili obmolčali vsi.
Noben se ni spodtikal več, da ga je počastil kralj tako.
Še gnetli so se okolo meščana ter mu stiskali roko.
Hvalili so vladarja, ki ne zabi svojih dobrotnikov.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/moncika/ mončika Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Moram ti povedat, da je Mončika že prvi dan, ko te ni bilo izkoristila priliko.
Bila je izredno brutalna in nesramna do mene.poslano v temi :: Sunbeam
Moram ti povedat, da je Mončika že prvi dan, ko te ni bilo izkoristila priliko.
Bila je izredno brutalna in nesramna do mene.
poslano v temi :: Sunbeam
Dne 24 OKT 1273 djal je nadškof Kolinski kraljevi kroni na glavo Rudolfu in ženi njegovi, katera se je imenovala kot kraljica in cesarica Ana.
Po kronanju zbrali so se knezi pred Rudolfom, da bi jim potrdil posestva, ktera so imeli od države, in bi mu prisegli zvestobo.
Ali manjkalo je državnega žezla.
Nekteri so že mislili, da bi vse ne veljalo nič, ko bi cesar ne imel žezla v roci.
V tej zadregi stopi Rudolf k altarju, vzame križanega Izveličarja v roko, poljubi ga in pravi:
To je znamenje onega, ki je rešil nas in ves svet.
To mi bode rabilo tudi mesto žezla !
In glej !
Nikdo ni ugovarjal več, pobožno se priklonijo knezi, poljubijo sveto razpelo in prejmejo potrditev svojih posestev.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE |
poslano v temi :: NORVEŠKA