lelj :: 26.09.2020 ob 18:22
https://live.staticflickr.com/65535/47972277702_6286757b93_b.jpg

poslano v temi :: Kaj je na sliki?
lelj :: 26.09.2020 ob 18:19
Zdaj bom napisal, da so joški na sliki.

poslano v temi :: Kaj je na sliki?
lelj :: 26.09.2020 ob 18:03
https://live.staticflickr.com/65535/48280428787_1aae05bd93_b.jpg

poslano v temi :: Kaj je na sliki?
lelj :: 26.09.2020 ob 17:38
https://i.pinimg.com/236x/16/85/e5/1685e58a721f32374c92ff6857e6b8e0.jpg

poslano v temi :: Kaj pomeni svastika?
lelj :: 26.09.2020 ob 17:33
https://youtu.be/LcSV7FwgHXw

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 26.09.2020 ob 17:24
Jožef II. je potoval po Sedmograškem. Kmet zve, da pride cesar ta in ta dan skozi njegovo vas. Osedla torej najlepšega konja, odiči ga po svoje, odžene ga iz vasi ter čaka ob cesti cesarja, češ, da mu konja ponudi v ježo. Brez spremljevalca prijezdi cesar, ogrnjen v preprosto gorenjo suknjo, in vpraša kmeta, kaj namerja s tem odičenim konjem. Kmet, misleč, da ima pred sabo dvornega strežnika, pravi: »Čakam svojega ljubega cesarja in kralja. Naprosil ga bodem, naj blagovoli zasesti tega mojega konja. Dobri gospod mi gotovo ne odbije te prošnje, in moji otroci in otrok otroci bodo še govorili, kako čast so nam izkazali dobri in presvetli cesar.« »Pa boste morali še dolgo čakati. Dajte meni jezditi, plačam vam za to nekaj cekinov.« »Tega pa že ne, če mi plačate tudi vsega konja. Moj cesar ga morajo jezditi, drugače mi je vse veselje skaženo.« »Saj sem vendar jaz sam cesar. Ali me ne poznate?« Nejevoljno reče kmet: »Veste, gospod, za tako neumnega me pa ni treba imeti! Ko bi potem cesar prišli, pa bi se zelo jezil, zakaj že dolgo sem se veselil današnjega dne, vsa vas ve o tem.« »Pa poglejte sem!« veli cesar in odpne gorenjo suknjo, »poglejte ta trak in te rede na prsih!« Zopet mu reče kmet: »Vse lepo in prav, gospod, in vender me ne prevarate! Gospodov, ki so imeli take zvezde na prsih, videl sem v našem velikem mestu že dosti, a vender niso bili cesarji!« Ko pride ob tem pogovoru cesarjevo spremstvo ter spoštljivo pozdravi cesarja, spozna kmet, da ima res cesarja samega pred seboj. Poklekne predenj in ga prosi, naj mu oprosti, da je tako govoril. Cesarju pa je ta ljubezen kmetova tako ugajala, da je rad zajahal konja, kmeta pa je bogato obdaril.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 26.09.2020 ob 17:24
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Mene ni nič obdaril z boni, ker so zame neuporabni.
Časa imaš na pretek, da se zapelješ vsaj za dva dni do najbližjih toplic.
Ah, kje pa. Kdo bo pa cesarjeve prigode tle gor dajal? Boni so koristni le za tiste, ki imajo dovolj denarja in bi tako ali tako kam šli.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 26.09.2020 ob 17:12
Mene ni nič obdaril z boni, ker so zame neuporabni.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
lelj :: 26.09.2020 ob 17:10
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Drži se Jožice, ona je samska. Če izvzamem mačkona.
Jožica je danes na paradi ponosa.

poslano v temi :: Mončika
lelj :: 26.09.2020 ob 15:59
Ko je nekdaj Jožef potoval ob bavarski meji po Šumavi, prišel je tudi do vasi Sužnižnice ter šel naravnost v prvo kmečko hišo. Kmetica je ravno stala pri peči ter vsajala kruh. Ko ugleda cesarja, ima ga po njegovi popotni obleki za popotnika in mu reče: »Ravno prav ste prišli! Nikogar nimam doma. Pridite in podajajte mi te hlebe. Saj nič ne zamudite, potem vam pa prinesem skledico mleka in kos kruha.« Cesar si tega ne da dvakrat reči, hitro se loti dela in podaja kmetici hlebe. Ko jih je kmetica vže vsadila, prinesla je cesarju mleka in kruha, zraven pa pristavila, da bi bila prinesla lepšega, če bi ga imela. Ali povejte mi, mati, povzame cesar, ulomivši kos kruha, zakaj pa imate ta božji dar tako črn, ali se vam godi tako hudo? »Oj, hudo, hudo, gospod! Kar le ima človek, vse mu požre gosposka. Ona poje belo moko, nam pa ostane črna. Ona posname smetano, mi pa moramo biti zadovoljni zgolj z vodenim mlekom.« »Jaz bi se pa pritožil cesarju, da vas gosposka tako dere in objeda. On bi gotovo ne pripustil, da bi se vam delala krivica.« »Cesarju? Bog pomagaj ! Že vidim, da nič ne veste, kako se godi po svetu! Cesar sam nam pobere naj več. Vsak trenutek se spraska ali stepe skom zaradi stvari, ki niso vredne črnega za nohtom, in mi mu moramo dajati svoje može in sinove, da jih pobijajo, moramo dajati denar in ga tako živimo v potu svojega obraza. Oh, da bi le mogla do njega, vse bi mu povedala, kar mu gre! Saj slišim, da rad posluša ubornega kmeta!« »No mati! Jaz sem cesar Jožef!« Rekši razgrne vrhovno suknjo. Ugledavši svetle zvezde na njegovih prsih, zgrudi se kmetica predenj in ga prosi, naj ji oprosti. A cesar jo vzdigne, veli ji sesti in ukaže, naj mu razodene vse težave in britkosti kmetskega stanu. Predno je odšel, pa je še bogato obdaril kmetico, ki mu je povedala marsikatero gorko. Košček črnega kruha pa je vzel s seboj in za trdno sklenil, da neče mirovati, dokler ne izboljša ubožnega stanu svojim podložnikom

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
Cvek123.com © 2014-2026