Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Leta 1855 je obiskal cesar Franc Jožef Lvov, glavno mesto Galicije.
Obiskoval je bolnice, ni se strašil nobene bolezni, vsakega bolnika je hotel tolažiti s prijazno besedo v materinem jeziku.
Ljudje so se čudili toliki dobroti in ljubeznjivosti.
Marsikdo je vedel pripovedovati, kako skrbi za svoje vojake.
Med množico, ki je stala pred bolnico, kjer je bil ravno cesar, bil je tudi invalid.
Zlata medalja za hrabrost mu je kinčala prsi, možato in ravno se je držal, le desni rokav mu je mahal prazen ob strani.
Leta 1849 bila mu je odtrgala italijanska krogla roko.
»To je pa vendar preveč, da se upa naš cesar celo v bolnice.
Kako lahko bi nalezel kako bolezen« oglasi se starka poleg njega.
Invalid ji odgovori:
Vi še ne poznate cesarja.
Leta 1849, komaj se mi je zacelila rana za desnico, lotila se me je kolera.
Ležal sem v bolnici na Dunaji.
Bil sem že okreval toliko, da sem mogel hoditi okoli.
Bil sem ravno na dvorišči, kar pridrdra kočija.
Iz nje skoči cesar sam ter stopi skozi vrata.
Molče ga pozdravlja straža.
Lahkim korakom stopa po stopnicah.
Ravno hoče v dvorano, kjer je bilo vse polno bolnikov, kar prisopiha za njim bolniški zdravnik, kteremu so bili javili, da je prišlo Njegovo Veličanstvo.
Prestrašen stopi zdravnik pred njega ter pravi:
»Oprostite, Veličanstvo, Vaše življenje je v nevarnosti, kajti tu niso sami ranjenci, nekateri so bolni tudi za kolero!«
Cesar postoji, roko položi zdravniku na ramo, rekoč:
»Hvala vam za opomin, gospod zdravnik.
Pošteno mislite.
Pa povejte mi, ali bi šli vi med bolnike, ko bi ležal vaš sin za kolero bolan med njimi?«
»Seveda, ko bi bil sin med njimi, velevala bi mi dolžnost, naj ga obiščem« odgovori zdravnik.
»Nu, glej !
V tej dvorani leži mnogo mojih sinov.
Ali mi braniš še poti do njih?«
Tako je pripovedoval invalid.
Poslušalci so kar strmeli.
Ko pride cesar iz bolnice, pozdravi ga ljudstvo navdušeno kakor nikdar poprej.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE |
poslano v temi :: SLIKANICA