Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast 1) Sem sla na Google Earth pogledat kaksen kip je zdaj v Sodnem parku preden sem odprla drugi link. Kaj so naredili s kipom presvitlega cesarja? Je sel na deponijo ali na Dunaj? In kdaj so ga odstranili? Takoj ali cez nekaj let?
2) Nekdo mi je povedal, da so v starih casih zenske spod Gorjancev na cizah vozile robo prodajat na zagrebsko trznico. Menda so sle na pot ze sredi noci. Po zemljevidu bi to bili 30 ali 40 km. Ce bi se to zgodilo 1x na leto za kaksen res poseben semenj, bi verjela, tako pa imam dvome. Mogoce kdo ve, ce se je to ali kaj podobnega res dogajalo?poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
RUDOLF
Necega dne se poda cesarjevič Rudolf, bivajoč v Pragi, v dvorne hleve.
Bil je priprosto oblečen ter ni imel nobenega častnega znamenja na prsih.
Mimo njega pride črevljarski deček, pojoč neko veselo češko pesmico.
Cesarjevič ga pokliče k sebi in ga prosi, naj bi zapel še jedenkrat ono pesmico.
»Aha, vi bi jo radi poslušali zaman«, reče deček smijoč se in se postavi prav moško pred cesarjeviča.
Cesarjevič se mu nasmehne, rekoč:
»Dam ti 5 goldinarjev, ako zapoješ«.
»Kaj, vi bi mi dali 5 goldinarjev, rad bi znal, kje jih boste vzeli, bori topničar«, odvrne priprosti črevljarček.
Nato mu ponudi cesarjevič desetak, ako zapoje.
Ali deček je bil zvit in previden ter je zahteval plačilo naprej.
Cesarjevič mu takoj da desetak.
Deček vzame desetak, dene ga na tla, stopi z obema nogama nanj in zapoje svojo češko pesmico.
Odpevši, pobere denar ter naglo zbeži po cesti.
Tu se zadene ob necega gospoda, kateri mu šele pove, kdo je prav za prav oni topničar.
Ves prepaden od strahu se vrne ubogi črevljarček k cesarjeviču nazaj ter mu, tresoč se po vsem telesu, pomoli desetak.
Ali cesarjevič mu reče, da naj denar le obdrži in naj pride druzega jutra v cesarsko palačo.
Točno pride druzega jutra ubogi črevljarček v cesarsko palačo in se postavi pred cesarjevičevo sobo, kjer ga je že čakala nova prav lepa obleka.
Kdo naj popiše veselje presrečnega dečka.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Dne 22 APR 1868 rodila se je cesarju nadvojvodinja Marija Valerija.
O Božiču istega leta peljala se je cesarica skozi Dunajske ulice kupovat svojim ljubim za božičnico.
Naenkrat ukaže kočijažu, naj postoji.
Pred vratmi neke hiše stala je objokana deklica, raztrgano krilice pričalo je o revščini, bledo lice o lakoti.
Usmiljena pokliče cesarica deklico k sebi, praša jo, kaj ji je.
Boječe ji potoži otrok, da je mati bolna, v hiši pa ni ne kosca kruha.
»Tu je najlepši dar za moje«, reče cesarica, ter izprazni mošnjico v roke revici.
Tistikrat cesarica ni kupila nič za božičnico, deklica in njena mati ste pa imeli vesel Božič kakor še nikdar.poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
Dne 22 APR 1868 rodila se je cesarju nadvojvodinja Marija Valerija.
O Božiču istega leta peljala se je cesarica skozi Dunajske ulice kupovat svojim ljubim za božičnico.
Naenkrat ukaže kočijažu, naj postoji.
Pred vratmi neke hiše stala je objokana deklica, raztrgano krilice pričalo je o revščini, bledo lice o lakoti.
Usmiljena pokliče cesarica deklico k sebi, praša jo, kaj ji je.
Boječe ji potoži otrok, da je mati bolna, v hiši pa ni ne kosca kruha.
»Tu je najlepši dar za moje«, reče cesarica, ter izprazni mošnjico v roke revici.
Tistikrat cesarica ni kupila nič za božičnico, deklica in njena mati ste pa imeli vesel Božič kakor še nikdar.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
ELIZABETA
Blizu Dunaja je živela starka s svojo hčerko.
Siromašno se je živila s pletenjem košev in pletenic, ktere je nosila hčerka na prodaj.
A zima je bila huda, matere se loti bolezen.
Kar je bilo prihranjenega v hiši, porabili ste za zdravnika in zdravila.
Pridna hčerka trudila se je na vso moč, da si prisluži denarja za se in za mater.
Nekega jutra zgodaj oprti si pletenic, kar jih je imela gotovih, da bi jih nesla v mesto na prodaj.
Med potom je računila, koliko bi li mogla skupiti, kaj bi li nakupila za denar.
A pot je bila dolga.
Trudna sede pod tanko smreko, da si počije.
Kar pride po poti gospa.
Ko vidi žalostno dekle, sede poleg nje in jo vpraša ljubeznjivo kam gre, kako ji je.
Dekle ji potoži svojo revščino.
Tako živo in odkritosrčno je govorila, da se zaleskeče gospej solza usmiljenja v očeh.
Malo pomisli, pa pravi:
»Dobro, da sva se sešli danes.
Meni treba mnogo pletenic v gospodarstvu.
Če ti je prav, kupim jih od tebe, da ti jih ne bo treba nositi v mesto.«
Deklici je bilo prav.
Gospa stopi na pot, pomigne strežaju, ki je čakal tam blizu in mu izroči pletenice.
Potem pa seže v žep in plača deklici blago, za vsako pletenico po cekin.
Zavzeta strmi deklica na toliko bogastvo, še zahvaliti se ni mogla.
Ko povzdigne oči, gospe ni bilo več blizu, odtegnila se je zahvali.
Še je strmela deklica na denar v svoji roki, kar pridejo gospod župnik po potu.
Vesela mu pripoveduje deklica, kolika sreča jo je došla.
»Kakor nebeška kraljica bila je gospa pred menoj!
Tako bogato me je obdarila, pa še zahvaliti se ji nisem mogla.
Da bi le vedela kdo je !«
»Res je gospa blaga kakor nebeška kraljica.
Angelsko srce ji bije v prsih.
Ona je cesarica avstrijska Elizabeta.« ji odgovori župnik.
Ko pride deklica domu k svoji materi ter ji poroči veselo novico, sklone se mati na postelji, hči pa pade na kolena pred posteljo in zahvalita se v vroči molitvi Bogu za toliko dobroto in prosita blagoslova Božjega za cesarico in celo avstrijsko hišo.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE
|
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE