Kako drhte trave Velenjske
Kako spokojno ona spi
Kako bo lep ta dan
Za njo in zame
Skupaj bova šla na sončno stran
Kako dišijo joškice lepe
Kako mogočno mi stoji
Kot, da pozdravlja dan še zate in zame
Zdaj je pravi čas za prave ljudi
Tu je moj dom, tu sem doma
Tu je del mene, del mojega srca
Tu je moj dom, tu sem doma
poslano v temi :: Pesem o njej Mojim narodom !
Največja, najgrozovitejša nesreča je zadela Mene in Mojo hišo.
Moje žene, krasu Mojega prestola, zveste družice, ki mi je bila v najtežjih urah Mojega življenja tolažba in zaslomba, s katero sem več izgubil, nego Mi je možno izreči — ni več.
Strahovita usoda Jo je otela Meni in Mojim narodom.
Morivčeva roka, orodje brezumnega fanatizma, ki si je postavil za smoter uničiti obstoječi družbeni red, se je vzdignila zoper najplemenitejšo izmed žena ter v slepem, neomejenem sovraštvu zadela srce, ki ni poznalo nobenega sovraštva ter je bilo samo za dobro.
V brezmejni bolesti, ki pretresa Mene in Mojo hišo, vzpričo nezaslišanega čina, o katerem se zgraža vesoljni omikani svet, seza v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov lajšaje k Mojemu srcu.
Ponižno Se klanjajoč božji volji, ki Mi je vsodila toliko in tako nedoumno nesrečo, moram previdnosti izrekati zahvalo za neprecenljivi zaklad, ki mi je ostal: za ljubezen in zvestobo milijonov, ki ob uri trpljenja obdajajo Mene in Moje.
V tisoč znamenjih, iz bližnili in daljnih krajev, iz visokih in nizkih krogov, se je izražala bolest in žalost za pokojno cesarico in kraljico.
V ginljivem soglasju se razlega tožba vseh o neizmerni izgubi kot zvesti odmev tega, kar preveva Mojo dušo.
Kakor Mi spomin Moje iskreno ljubljene soproge ostane svet do poslednje ure, tako Ji je postavljen v hvaležnosti in češčenje Mojih narodov neminljiv spomenik za vse čase.
Iz dna Svojega od žalosti potrtega srca Se zahvaljujem vsem za to novo poroštvo prevdanega sočutja.
Ako morajo tudi vtihniti slavnostni glasovi, ki bi se imeli razlegati to leto, vendar Mi ostane spomin na brezštevilne dokaze vdanosti in gorkega sočutja najdragocenejši dar, ki sem ga mogel prejeti.
Skupnost naše bolesti ovija novo, presrčno vez okoli prestola in domovine.
Iz neizpremenljive ljubezni Svojih narodov ne zajemam samo ojacenega čuta dolžnosti vstrajati v določenem Mi poslanstvu, temveč tudi upanje, da se Mi to posreči.
Molim k Vsemogočnemu, ki Mi je poslal toliko nadlogo, naj Mi da še moči izpolniti ono, h čemur sem poklican. Molim, naj blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih osreči in oblaži.
V Schonbrunu, dne 16. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo so najmilostneje blagovolili izdati sledeče Najvišje pismo:
Ljubi Grof Thun!
V dnevih neizmerne žalosti, ki jo je provzročila smrt Moje pokojne soproge, Nje Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete, Meni in Moji hiši, se je izrazila ljubezen in sočutje Mojih narodov, kakor tudi iskrena vdanost do rajnice na ginljiv in vzvišen način.
Slušaje notranji glas Svojega srca, Vam naročam, da priloženo, neposrednje Mojim dragim narodom namenjeno zahvalo primerno razglasite.
V Schonbrunu, dne 16. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA Ruski car in carica sta pa brzojavila:
»Poročilo o strašnem hudodelstvu je presunilo naju globoko.
V tej tako grozni izkušnji izražava Ti najino odkritosrčno sočustvo.
Bog Te poživi in okrepi, da bodeš mogel prenašati to nenadomestno izgubo.«
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA Nemški cesar Viljem je poslal povodom te grozne nesreče našemu cesarju naslednjo brzojavko:
»Ravnokar povrnivši se z velikih vojaških vaj zvedel sem grozno novico o najgrosovitejšem vseh činov; globoko presunjen in še preveč vznemirjen, morem komaj najti besed, da Ti povem, kako čutim za Tebe 'in žalujoč soobčutim težko izgubo. Poskušnja Gospodova je, ki je mi ljudje ne moremo umeti in ki nas le tlači s svojo grozovito težo; toda to je za nas uboge ljudi jedina tolažba, da je od zgoraj tako določeno.«
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA Povodom grozne smrti cesarice Elizabete je došlo našemu vladarju nad stotisoč sožaljnih brzojavk in pisem.
Med drugimi so izrazili svoje sožalje vsi vladarji, ki izražajo globoko sočutje za nesrečo, ki je zadela cesarja Franca Jožefa in vso Avstrijo; zajedno izražajo vsi vladarji svoje globoko ogorčenje na zločinu, ki je zadel nedolžno cesarico Elizabeto.
Prvi je izrazil čutila svoje velike žalosti sv. Oče Leon XIII. in sicer takole:
»Podvizamo se, da izrazimo Vašemu Veličanstvu svojo najglobokejo žalost in svoje največje ogorčenje nad prokletstva vrednim in barbarskim napadom na Cesarico.
Mi molimo za plemenito dušo vzvišene žrtve in iskreno prosimo Boga, naj On, v Čegar moči je, krepi Vaše Veličanstvo v tej grozni nesreči in v tej bridki, najsvetejša čutila zadevajoči poskušnji, in vsled tega podeljujemo Vašemu Veličanstvu in celi cesarski in kraljevi rodbini iz globočine svojega bolestno potrtega očetovskega srca svoj prav posebni blagoslov.
Rim, 11. septembra 1898. Leon XIII.«
Nj. Veličanstvo cesar se je sv. Očetu papežu takole zahvalil:
» V strašni nesreči, ki je zadela Mene in Mojo hišo, so prinesle krepko tolažbo Mojemu strtemu srcu besede Vaše Svetosti, polne svetega ogorčenja in naklonjenosti in navdahnjene z ono vero, ki je bila vselej Moje pribežališče.
Prejmite, sveti OČe, Mojo globoko zahvalo za Vaše besede, za Vaš očetovski blagoslov.
Prosim Vas, spominjajte se usmiljeno tudi v prihodnje v Vaših svetih molitvah posvečene duše Moje nesrečne, preljubljene tovarišice, Mene in Moje družine. "
poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast Kje je ta kapucinski samostan na Dunaju?poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA |
poslano v temi :: Pesmi Veselega Decembra