To so bili visoki državni uradniki.

poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA

Kdor jamra, tiča strada.

poslano v temi :: ŠKANTOVANJE

Mončika me ne mara, pa še 13ga sem rojen.

poslano v temi :: ŠKANTOVANJE

https://youtu.be/9Xd8xq06FCw

poslano v temi :: ŠKANTOVANJE

Žalovanje v Ljubljani. Ljubljansko prebivavstvo, vedno zvesto in z ljubeznijo udano vladajoči cesarski rodovini, je grozna smrt cesarice navdala z najiskrenejšo žalostjo in vse je hitelo, da izrazi presvetlemu vladarju globoko sožalje. Občinski svet se je podvizal, da kar najslovesnejše izraža sožalje cesarju na nesreči, katera je zadela Njega in ž Njim vso državo in vse narode, ter je naročil županu, da položi na krsto pokojne cesarice v imenu mesta ljubljanskega srebrn venec. Po vzgledu občinskega sveta ravnale so se vse druge korporacije, prebivavstvo pa je razobesilo črne zastave, da na ta način izrazi svoja čutila. Dne 17. septembra popoludne, na dan pogreba, bile so ali celi popoldan ali vsaj nekaj ur zaprte vse trgovine, vse delavnice in vsi javni lokali. Počivalo je vse delo, vse mesto je imelo praznično lice, po vseh ulicah so gorele električne luči in vse je hitelo v stolno cerkev molit za mrtvo cesarico. V stolni cerkvi je bil pred velikim oltarjem postavljen mrtvaški oder, okrašen z avstrijskimi grbi. Na vrhu, ob spodnjem koncu, je stala cesarska krona, poleg katere je ležalo cesarsko žezlo in je visel red zlatega runa. Nekoliko nižje, na desni in levi strani, sta stali dve drugi kroni. Še pred 4. uro popoludne jele so se zbirati številne množice ljudstva in koj na to prikorakali so paroma v dolgih vrstah, praznično opravljeni in s črnimi trakovi na rokah, delavci in delavke vseh tukajšnjih tovarniških in večjih obrtnijskih podjetij in sicer pod osebnim vodstvom svojih delodajavcev. Samo delavskega ljudstva se je zbralo nad 3000 oseb. Kanonik Flis je v ginljivem govoru izrazil občno sožalje na smrti preblage cesarice, na kar so se začele molitve za cesarico, katerim je sledila molitev za cesarja. Po odhodu delavcev in delavk zbralo se je meščanstvo na povabilo visokorodne gospe baronice Heinove — vse v žalni obleki — v stolni cerkvi in v tihih molitvah, med katerimi so zvonili vsi ljubljanski zvonovi, priporočalo milosti večnega sodnika svojo umrlo cesarico.

poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA

V kapucinski cerkvi. Cesar je bil pri stranskih vratih z nemškim cesarjem Viljemom vstopil v cerkev. Za njima sta stopali nadvojvodinji Gizela in Valerija, zakriti s tančicama, ki sta segali do tal. Cesar ju je tolažil, odkazal cesarju Viljemu zanj določeni prostor in je potem stopil v molilno klop, katera je bila zanj pripravljena. Ko je sprevod dospel pred cerkvena vrata, dvignili so krsto raz mrtvaški voz in jo nesli v cerkev. Pred krsto je stopal kardinal nadškof dr. Gruscha z vso dunajsko duhovščino, krsti pa so sledili najvišja dvorna dama grofinja Harrach in dvornik grof Bellegarde, katerima so sledili komorniki in dvorne dame pokojne cesarice. Mrtvaški oder ni stal, kakor je sicer navada, sredi cerkve, ampak blizu glavnega oltarja, kraj cesarjeve molitvene klopi. Mej mrtvaškim odrom in velikim oltarjem je bil postavljen velikanski zlat svečnik. Vsa cerkev je bila obdana s črnim suknom, v katero so bili všiti beli križci, tudi tla so bila črno pregrnena. Tuji vladarji, člani cesarske rodbine in odposlanci so bili razvrščeni po sorodstvu in po svojem dostojanstvu. Najbližje cesarja je bila nadvojvodinja Elizabeta Marija, poleg nje princezinja Gizela z možem, princem Leopoldom Bavarskim, potem princ Jurij Bavarski, nadvojvodinja Marija Valerija in njen soprog, nadvojvoda Salvator. Sledili so potem: nadvojvodi Ludovik Viktor in Jožef Avgust, vojvoda Karol Teodor Bavarski (brat cesarice), vojvodinja Marija Josipina Bavarska, vojvodinja Elizabeta Bavarska, vojvodinja Marija Bavarska, vojvoda Ludovik Bavarski, vojvoda Krištof Bavarski, vojvoda Sigfrid Bavarski, knez Thurn-Taxis, nemški cesar Viljem, Bavarski princregent Luitpold, kralj saksonski Albreht, rumunski kralj Karol, srbski kralj Aleksander, italijanski prestolonaslednik princ Umberto, veliki knez Aleksej, nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este, nadvojvoda Oton, nadvojvodinja Marija Josipina, nadvojvoda Ferdinand Karol, nadvojvodinja Marija Terezija, drugi mlajši nadvojvode in nadvojvodinje, nadvojvoda Rainer, grški prestolonaslednik, bolgarski knez Ferdinand in črnogorski prestolonaslednik princ Danilo. Ko je bila krsta postavljena na določeno mesto, jo je kardinal dr. Gruscha blagoslovil, kar je trajalo le malo časa. Cesar je stal ves čas in se držal vojaško pokonci, roke je imel sklenjene v molitev. Ko so zadoneli glasovi „Miserere-a" in „Libere", zganil se je cesar, princesinja Gizela in nadvojvodinja Valerija pa sta začeli glasno jokati; pri zadnjih besedah: requiem aeternam requiescat in pace se tudi cesar ni mogel premagovati in debele solze so mu zalile obraz. Potem je prišel najžalostnejši trenotek. Dvignili so krsto, da jo poneso v rakev kapucinskega samostana. Cesar je težko stopajoč šel prvi za krsto. Njemu so sledili — kar v programu ni bilo določeno — njegova zeta in svak vojvoda Karol Teodor Bavarski. Zadnje blagoslovljenje je trajalo jako dolgo. Še le po 15 minutah vrnil se je cesar zopet v cerkev. Poznalo se mu je na očeh, da je mnogo jokal. Priklonil se je proti vsem, ki so cesarici izkazali poslednjo čast, potem je stopil k cesarju Viljemu, se tudi njemu priklonil in ž njim vred zapustil cerkev. Cesarjema so sledili drugi udeležniki sprevoda, na kar se je tudi ljudstvo jelo razhajati.

poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA

Sprevod. Ob 4. uri so v dvorni cerkvi, kjer je cesarica ležala na mrtvaškem odru, dvignili štirje dvorni sluge krsto in jo po še jedenkratnem blagoslovljenju nesli na mrtvaški voz, v katerega je bilo upreženih osem parov konj. Potem se je sprevod začel pomikati proti kapucinskemu samostanu. Pred sprevodom je jahal eskadron konjenikov. Ob mrtvaškem vozu šli so na vsaki strani štirje dvorni sluge in štirje dečki-plemiči z gorečimi plamenicami. Na desni strani je šlo šest gardov - arcierov in šest gardov-trabantov. Na levi strani šest ogerskih telesnih gardov in ogerskih gardov-konjenikov. Za mrtvaškim vozom so stopali gardi-arcieri in ogerski gardi-konjeniki. Za njimi je stopala stotnija pešakov; sprevod pa je zaključil eskadron konjenikov. Čim se je začel sprevod pomikati, nastopila je dvorna straža, zadoneli so bobni in vojaška zastava se je pred mrtvo cesarico nagnila do tal. Sprevod je šel počasi čez notranji dvorni trg proti kapucinskemu samostanu. Koder se je pomikal, vladala je grobna tihota in marsikako oko je bilo solzno. Zunaj cesarskega dvorca stopil je pred sprevod križenosec, kateremu so sledili ubožci, dekleta in dečki iz sirotišnic in vsakovrstni redovniki in redovnice. Vsi ti so se morali pred kapucinsko cerkvijo umakniti v stransko ulico.

poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA

Pogreb cesarice Elizabete. Pred pogrebom. Teden dnij po napadu na cesarico odprla so se vrata kapucinskega samostana, v katerem je našla umrla vladarica zadnji počitek. Vsa država je hitela, da izkaže cesarici poslednjo čast. Zbralo se je na Dunaju mnogo tujih vladarjev in princev ter odposlancev raznih vladarskih hiš. Že na vse zgodaj, ko se je bilo komaj začelo daniti, prišli so ljudje, da si zagotove prostor, s katerega bi si lahko ogledali sprevod. Bilo jih je na tisoče in tisoče iz vseh krajev širne monarhije, iz vseh stanov. Le malokateremu je bilo sojeno, da je videl redko žalostno svečanost in med temi je bilo največ tacih, kateri so morali z dragim denarjem to plačati. Drage volje so ljudje plačevali po 100 gld. za jedno okno in našli so se ljudje, ki so plačali celo 500 gld. za jeden pomol. Bil je krasen jesenski dan. Točno ob 12. uri opoludne zapustilo je vojaštvo svoja domovanja, da zapre ulice, po katerih se je pozneje pomikal sprevod in v katerih je bilo zbranega nebroj ljudstva. Pred kapucinsko cerkvijo, kjer je bil prostor pripravljen za dostojanstvenike in za častniški zbor, napravili so vojaki krog. Po vseh ulicah od cesarskega dvorca do kapucinske cerkve so bila vsa okna in vsi pomoli s črnim suknom oviti. Pri vseh je bilo zbranih mnogo ljudij. Prodajalnice so bile zaprte. Ob 3. uri popoludne so se na prostoru, določenem zanje, zbrali tajni svetniki, ministri in drugi državni in dvorni dostojanstveniki, najvišji cerkveni dostojanstveniki, predsedstvo gospodske zbornice — knez Windischgratz, knez Auersperg, grof Hoyos, — predsedstvo poslanske zbornice — dr. pl. Fuchs, dr. Fer-jančič, Lupul — ter deputacije in poslanci iz posameznih dežel, župan dr. Lueger in oba njegova namestnika. Civilistov je bilo malo. Največ je bilo uniform. Posebno slikovita je bila ta skupina, ker je bilo vmes mnogo ogerskih magnatskih in poljskih velikaških kostumov in ker so bili cerkveni dostojanstveniki vsi v vijoličastih in škrlatastih ornatih. Pred Avguštinsko cerkvijo je bil zbran deželni odbor nižjeavstrijski, dvorni svetniki in ministerski uradniki. Izmed političnih oseb je bilo videti: bivšega ministerskega predsednika grofa Kazimirja Badenija, deželnega maršala gališkega grofa Stanislava Badenija, državne poslance vit. Javorskega, grofa Dzieduszickega, vit. Abrahamoviča, dr. Stranskega, dr. Pacaka, Robiča, župana krakovskega, lvovskega, praškega z deputacijo petih členov, dalje ljubljanskega župana Hribarja, deželnega glavarja kranjskega Detelo, namestnika deželnega glavarja štajerskega dr. Semca in še mnogo drugih. Ob pol 4. zbrani so bili vsi povabljenci. Tisti, katerim je bil po njih dostojanstvu odločen prostor v cerkvi, zbrali so se bili tamkaj že prej. Generaliteta je stala ravno nasproti kapucinski cerkvi. Točno ob 4. uri se je začulo vojaško povelje „Schultert!" in točno takrat je cesar pri stranskih vratih zapustil cesarski dvorec z Nemškim cesarjem Viljemom in se odpeljal z ekvipažo, v katero sta bila vprežena dva črna konja, v cerkev.

poslano v temi :: CESARICA ELIZABETA

https://youtu.be/oZowHBRSClw

poslano v temi :: ŠKANTOVANJE

Spomnim se, ko sem se rodil. Ko so mi povedali, da smo 13ga, sem začel jokati.

poslano v temi :: Spomin