Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
ZAČARAN KAMEN
Vzemi apnenast kamen in deni ga v kakeršno koli zelo ostro kislino in kamen se bo sam o sebi vedno vrtil v okrogu.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ
https://youtu.be/_DyG6UnXnkw
poslano v temi :: Narod se prebuja, dovolj ima teh koronanateg naci omejitev
Mehika je obširna dežela v severni Ameriki.
Na dveh straneh obdaja jo morje, proti severu mejijo jo samostalne države severne, južna stran tišči se srednje Amerike.
Mehika je skoro štirikrat večja od cele Avstrije.
Ne 36 do 40.000 kvadratnih milj prebiva le nekaj čez 8 milijonov ljudi, tedaj še ne tretjina prebivavcev Avstrije.
Iz tega se vidi, kako redka so mesta in vasi, koliko prostora je praznega.
Dežela je po naravi jako zavarovana in se lahko brani sovražniku.
Zemlja je silo rodovitna, tedaj bi prebivavci ne potrebovali ptujih pridelkov, a ne umejo rabiti darov narave.
Mehikansko morje je zelo viharno in nevarno ladjam.
Bregovje, posebno jutrno, nima skoro nič varnih luk.
Ne le viharji protijo v tih krajih, ampak tudi rumena mrzlica razsaja grozovito.
Jutrna stran ima močvirna tla, tudi veliko peska in vročine.
Puščavam sledi rodovitna zemlja in planjave, po kterih raste silo visoka trava.
Kadar vsahne, nastanejo strašni požari, ki vse pokončajo, kar doidejo.
Večerna stran je sploh rodovitna, po planinah in visokih krajih je vedno pomlad.
Veči del dežele je visoko ležeča planjava, ki se proti morju znižuje.
Tedaj mora sovražnik plezati vkviško ter se lahko odbije.
Le dve cesti peljeti od mehikanskega morja v notranje kraje.
Nahajajo se tudi visoki hribi, na 16.000 čevljev visoki ognjenik Popokatepetl.
Nekaj dežele pa je taka ravnota, da se voz s šterimi kolesi daleč pelje in ne potrebuje vdelane ceste.
Dežela rodi mnogokateri sad in ima kaj različno vreme in gorkoto.
Po višavah vidiš celo sneg.
Potovaš skoz hrastov ali jelkov gojzd, potem morda čez njive z eržjo, trgaš si banane, raduješ se nad cvetjem kave in gledaš težavno delo po sladkornem polju…
Prebivavec pridela vsega, kar potrebuje za živež in obleko.
Veliko pridelkov bi lahko prodal, ako bi se dela bolj poprijel.
A notranje prekucije zatrle so pridnost in veselje do dela, pokončale sad na polju, spraznile vasi, spridile umetne naprave za močo, ktere so zelo potrebne, ker dežela nima niti veliko, niti globokih rek.
Prebivavec je tedaj obdeloval polje le za svojo lastno potrebo.
Nar več trpela je kupčija in rokodelstvo.
Zavoljo slabih cest in jako nevarnih krajev, roparjev je ko mrovlincev, niso se mogli prodajati nar žlahniši pridelki, le zlato in srebro imelo je kupce.
Obleko in orodje pa so sploh kupovali.
poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam Gumi sandarak???poslano v temi :: MALI VEDEŽ
PLAVAJOČA ŠIVANKA
Vzemi poln kozarec vode.
Potem primi s suhimi prsti suho šivanko in položi jo vodoravno prav na lahko na površje vode tako, da bode ostri konec in uho šivanke naenkrat padlo na vodo in prepričal se bodeš, da šivanka ne bode utonila, nego obrnila se bode večkrat okrog, naposled pa bo, z jednim koncem kazaje naravnost proti severju, delj časa ležala na površju vode.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ
KAKO RUTA NE ZGORI
Vzemi ruto in reci, da je začarana, ker nima na vsem svetu nihče take rute, da ne bi zgorela, ako jo zažgeš.
Ruta ne zgori, ako jo poprej premočiš z vodo in potlej v špirit pomočiš.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ
KAKO NA LES PISATI
Stolci gumi sandarak na prašek, pomoči vanj volneno cunjo ter z njo drgni les, na kojega ti je pisati.
Ako les z imenovanim praškom dobro nadrgneš, pisal boš lahko nanj, ne da bi tinta tekla.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ
KAKO SE STEKLO S ŠKARJAMI REŽE
V vodi se da steklo s škarjami prav dobro rezati.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ
NEZGORLJIVA NIT
Ako trdno oviješ ključ z nitjo ter ga 1 do 2 minuti držiš v plamen, ti ne bo zgorela, dokler se ključ popolnoma ne segreje.
V tem slučaju služi nit kot prevodnik toplote.
poslano v temi :: MALI VEDEŽ |
poslano v temi :: MALI VEDEŽ