☕ CESAR MAKS IN MEHIKA

VVOD

Zgodovina za časom Ludovika XVI., kralja francoskega, ne pozna dogodbe, ktera bi bila cel svet tako osupnila, ko krvava smrt cesarja Maksa.
Nemila usoda odpeljala je presvitlega kneza iz srečnega kroga svoje družine, kjer se mu je na strani blage gospe smejala svetla prihodnost.

Blagodušna in velika misel, deželo osrečiti, po kteri je že dolgo časa razsajal divji boj, pogubila ga je, izdala ga slavoljubnost francoskega cesarja Napoleona III.

Našel in deloma premagal je Mehiko, kakor je znano, španski admiral Kortez leta 1521.
Od tiste dobe do zdaj razsajal je v krasni, rodovitni deželi neprenehoma srdit boj med vrojenci in ptujci, vedno je tekla kri.
Prelivali so jo ne le Španjoli, da bi si podvrgli prostoljubni narod, ampak tudi domači vodji, da bi vtrdili svojo moč.

Nar hujše ravnali so Španjoli.
Zatiraje duševno omiko gnojili so krasna tla s krvijo prebivavcev, ker iskali so tukaj le bogastva zemlje, za srečo naroda ni jim bilo mar.
Obdarili so sicer mehikansko ljudstvo s svojem jezikom, a dalje španska vlada ni skrbela niti za poduk in šole, niti ravnopravnost.

Deželi mankalo je vsega, kar zamore osrečiti ljudstvo.
Španjolam rojenim v Evropi, ki so bili prišli iskat zlata in srebra, delile so se višje stopnje.
Kdor si je, zatiraje ljudstvo ali podkupovanje vlado, pridobil premoženja, živel je ošabno v bogastvu.

Kupčije in rokodelstva španska vlada ni nikakor podpirala, timveč je celo prepovedala zidati delavnice.
Da je vpeljevala vino in svilo iz lastne dežele, dala je posekati vse trte in murve, ktere so vrojenci sadili z dobrem uspehom.
Le španskim ladjem bila je dovoljena kupčija.
Ceste niso se smele delati, da so španski gonjači po težavnih potih z mulami več zaslužili.
Tudi ptujci niso se trpeli v deželi.

Alešovec.

na knjigi piše Alešovc

Potem se pa opravičujem...
Se pa povsod, kjer jaz iščem, pojavlja priimek z E.

https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Jakob_Ale%C5%A1ovec https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Jakob_Ale%C5%A1ovec
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Biografski_roman https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Biografski_roman
https://dlib.si/details/URN:NBN 😕I:DOC-0E8LR5UA https://dlib.si/details/URN:NBN 😕I:DOC-0E8LR5UA
https://www.worldcat.org/title/cesar-maks-in-mehika/oclc/443979602 https://www.worldcat.org/title/cesar-maks-in-mehika/oclc/443979602
http://lit.ijs.si/emigr_novels.html http://lit.ijs.si/emigr_novels.html
Pa še so...
In na knjigi, ki sem jo jaz prebrala, tudi piše Alešovec.
https://lh3.googleusercontent.com/-kL00DnMwcTg/XwlrVcsz0oI/AAAAAAAADwo/xCxyz-8eWxMjD-bX6VlsSKInX8huWOKiACLcBGAsYHQ/s1600/1594452818784127-0.png

https://live.staticflickr.com/65535/50841534503_66b91e5873_o.png

Saj ti verjamem...:)

Kje pa dobiš ti tako stare knjige?

na dLIb.si 🙂

Vzrok krvave dogodbe, ktero sem se namenil popisati, bila je vojska južne in severne Amerike.
V začetku napredovale so južne države.
Napoleonu III., ki se rad vtika v ptuje zadeve, je to prav po volji.
Da bi občutljivo škodoval mogočnim severnim državam, pomaga v Mehiki vtemeljiti cesarstvo.
Podpihuje tedaj francoske, angleške in španske vselnike, ktere so Mehikani jeli stiskati, da se pritožijo pri svojih vladah in si z orožjem iščejo pravice.

Ko pa angleška in španska vlada nisti volje, veliko trumo vojakov poslati v Mehiko, timveč skleneti le pogoj z republiko, začne Napoleon sam boj, pošlje nar prej 25 000 mož v Mehiko in opiraje se na to dosti veliko mož skliče francoski vojskovodja Bazaine zbor plemenitažev, kteri sklenejo, da se napravi cesarstvo.
Za svojo pomoč tirja Napoleon le 105 mljonov.

Cesarstvo je tedaj ustanovljeno, a kdo bo cesar?
Bistri Napoleon spomni se nadvojvoda Maksa, brata našega svitlega cesarja.

Že dve leti prej pisarilo se je zastan tega med Parizam in Miramare.
Znano je bilo celemu svetu, da je Maks prostoljuben in politično izurjen knez, tedaj pritrdel bo vsak, da je Napoleon, volivši ga cesarja, dobro vganil in francoski, avstrijanski in nemški kupčiji odperl novo polje.
Vrh tega vedilo se je, da je svitli nadvojvoda dober katoličan.

Napoleona 3. bi morali tudi poslati na sv. Heleno.

Maks, nadvojvoda avstrijanski, rodil se je na Dunaju 6 JUL 1832, bil je drugi sin nadvojvoda Franca Karola in Zofije, hčeri kralja bavarskega.
Že v mladosti poprijel se je z veseljem mornarstva in se dobro izobrazil.
Namenjen je bil postati poveljnik avstrijanskega brodovja.
Veliko je popotoval ter ogledoval bregovje in otoke srednjega in atlantiškega morja.

Leta 1854 stopi na čelo cesarskega brodovja, ktero je doslej v primeri z armado le malo veljalo.
Pod njegovim vodstvom povzdignilo se je hitro in pokazalo svojo gibljivost in moč v hudih bojih pri Helgolandiji in Visu.
Vse, kar velja zdaj, je storil bistri duh Maksa, on je tedaj stvarnik avstrijanske moči na morju.

Maks poroči se leta 1857 s Karloto, hčerjo Leopolda I., kralja Belgije.
V začetku tega leta izvoljen je bil deželni poglavar lombardo beneške kraljevine.
Njegovo prostoljubno in prijazno obnašanje v tih vedno nemirnih deželah bilo bi morda pridobilo ljudstvo cesarski vladi, ako bi se mu bila podelila veča oblast v notranjih političnih zadevah in vladanji.
Čistali so ga celo nasprotniki in hvalili njegov trud v prid dežele.
Ti stopnji odpove se že pred začetkom nesrečne vojske leta 1859.

Zdaj je deloma bival v svojem gradu Miramare tik morja blizo Trsta.
To poslopje, po njegovih lastnih mislih sezidano, obdano s krasnimi vrti, na katerih se nahajajo rastline iz mnogih delov sveta, pričalo bo vedno o njegovi visoki omiki in umetnosti.

Tukaj bival je Maks do 3 OKT 1863 v miru in veselji s svojo ljubljeno Karloto.
Omenjeni dan obiščejo ga poslanci zbora mehikanskih plemenitažev, kterega je bil dal Napoleon sklicati, ter mu ponudijo cesarsko krono.

Naveličal se je bil že vrli junak tihega in samotnega kota, nemirni duh želi si širjega polja za svojo delavnost, ter prevzame težki jarm.
Menda ga je pregovorila tudi njegova gospa, bistroumna, visoko hrepeneča Karlota, da je bil tako hitro pripravljen, podati se v ptujo deželo med ljudi po dolgih vojskah in prekucijah popolnoma spridene.
In to ljudstvo zopet umiriti, mu dati postave in po tih vladati bila je zares orjaška naloga.

Prej ko nadaljujem, naj mi bo dovoljeno, omeniti tudi prostovoljcev, ki so se v podporo avstrijanskega kneza nabirali v Ljubljani in splošno Mehikani imenovali.

Maksov bistri um spoznal je hitro, kako malo sme zaupati ptujcem in francoskim generalom, ktere mu je Napoleon v Mehiko poslal na pomoč.
Da bi imel tudi vsaj nekaj sebi vdanih krdel, prosi svojega brata, našega cesarja, da mu dovoli, da se nabirajo prostovoljci deloma med avstrijanskimi vojaki, deloma iz raznih stanov.

Komej se čuje klic, da se nabira krdelo, ktero bo šlo v ptujo, dozdaj neznano, pa krasno in bogato deželo, že derejo prostovoljci skupej od vsih krajev, večidel ljudje, ki so upali najti v ptuji deželi srečo, ktera jim je v domovini pete kazala.
Malo število le se pridruži iz navdušenosti in ljubezni do cesarja.
Nekteri tudi so bili že popolnoma obupali in naveličali se življenja, tedaj jim je bilo enako, ali jih doide smrt doma ali na ptujem.

Med zadnjimi bilo je posebno veliko Poljakov, ki so se bili v puntu Rusam tako zamerili, da jim je protila smrt, ako bi se vrnili v domovino.
Ko so Rusi ogenj na Poljskem poteptali in veliko prebivavcev pomorili, ušlo jih je nekaj čez mejo na Avstrijansko.
Ti se skoro vsi pridružijo Mehikanam.
Nekaj je bilo bogatih.
Ti so trosili denarje po Ljubljani.
Bralo se je marsikteremu na obrazu, da je dokaj utrjen in se ne ustraši niti mraza, niti gorkote.
Morda so mislili reveži vseliti se v Ameriki ter utemeljiti prosto deželo Poljsko, za ktero ta nesrečni narod že več 100 let, pa brez uspeha, kri preliva.

Obetalo se je vsakemu, da dobi po dosluženih šestih letih ali primeren kos zemlje v Mehiki, ali pa mu bo plačana vožnje nazaj v Evropo, kjer se mu bo plačalo še nekaj odškodovanja.
Kdor bi pa hotel dalje služiti, nadjati se sme, da se bo hitreje pomikal od stopnje do stopnje.
Ni se čuditi tedaj, da se je število 6000 hitro napolnilo.
Marsikteri, ki v sedanjih slabih časih ni si zamogel ali hotel prislužiti kruha v Evropi, pridružil se je četi, marsikterega je zapeljalo veselo življenje in vriskanje pisano oblečenih Mehikanov, ki so Ljubljani dali podobo južnih mest.

Pridružilo se je tudi nekaj naših rojakov, večidel bivših vojakov, nekaj celo boljšega stanu.

Hajdi! To je bilo vriskanje po Ljubljani!
Veliko, veliko denarja so potratili v našem mestu in s tem nekaj škode poravnali, ktere so v druzih obzirih marsikaj naredili, ker tudi malopridnežev nahajalo se je med njimi, čeravno je bilo veliko izobraženih in omikanih v krdeli.
Marsikaj bi se dalo pisati o početju tih junakov, a ker ne dotika se zgodovina mehikanskega cesarstva, ispustim vse, čeravno marsikteremu zanimive črtice, ktere bi rabile dosti prostora.

Ljubljančani so se bili Mehikanov v kratkem tako privadili, da jih je pri odhodu spremila velika drhal na kolodvor.
Tudi Mehikani zapustili so s težkim srcam prijazno mesto.
Nekaj dni pogrešalo jih je vse, posebno krčme in kavarne, nenavadna tihota sledila je velikemu šumu.
A vse mine na svetu, tudi Mehikani so se sčasoma pozabili, čeravno se še marsikdo spominja veselih gostov.

Tudi novi cesar in cesarica zapustita Evropo.
Neizmerna množica zbrala se je na bregovih pri Miramare, ko odrine vrli Maks, ljubljenec cele tržaške okolice, posebno mestnjanov.
Marsikatera solza se lesketa v očeh ljudstva in Maks sam je jako ginjen, ko se loči od grada, kterega potem ni več vidil.

Je li bral svojo usodo v bukvah prihodnosti?

Prej ko zapusti Evropo, sprosi si blagoslov Papežev, da bi srečno dovršil težko in velikansko nalogo.
Tudi se zmeni s Papežem zastran cerkvenih zadev mehikanskega kraljestva.
Ko je vse opravil, zaupa življenje in prihodnost morskim valovam ter jadra nadepoln proti Mehiki.

Bilo je aprila 1864.

Zelo lep grad. Vsec mi je tudi zasebnost vrta v tej umetni kotlinici.
Sta imela kaj otrok?
Ali race kakajo v vodo ali samo na kopnem?

Naj bi imela 2 posvojena otroka.

:D Zadnje vprašanje me je prav nasmejalo, ker je tako izven konteksta in kot bi vprašal nek majhen otrok. Zanima pa tudi mene.

Mehika je obširna dežela v severni Ameriki.
Na dveh straneh obdaja jo morje, proti severu mejijo jo samostalne države severne, južna stran tišči se srednje Amerike.

Mehika je skoro štirikrat večja od cele Avstrije.
Ne 36 do 40.000 kvadratnih milj prebiva le nekaj čez 8 milijonov ljudi, tedaj še ne tretjina prebivavcev Avstrije.
Iz tega se vidi, kako redka so mesta in vasi, koliko prostora je praznega.

Dežela je po naravi jako zavarovana in se lahko brani sovražniku.
Zemlja je silo rodovitna, tedaj bi prebivavci ne potrebovali ptujih pridelkov, a ne umejo rabiti darov narave.
Mehikansko morje je zelo viharno in nevarno ladjam.
Bregovje, posebno jutrno, nima skoro nič varnih luk.
Ne le viharji protijo v tih krajih, ampak tudi rumena mrzlica razsaja grozovito.
Jutrna stran ima močvirna tla, tudi veliko peska in vročine.
Puščavam sledi rodovitna zemlja in planjave, po kterih raste silo visoka trava.
Kadar vsahne, nastanejo strašni požari, ki vse pokončajo, kar doidejo.
Večerna stran je sploh rodovitna, po planinah in visokih krajih je vedno pomlad.
Veči del dežele je visoko ležeča planjava, ki se proti morju znižuje.
Tedaj mora sovražnik plezati vkviško ter se lahko odbije.
Le dve cesti peljeti od mehikanskega morja v notranje kraje.
Nahajajo se tudi visoki hribi, na 16.000 čevljev visoki ognjenik Popokatepetl.
Nekaj dežele pa je taka ravnota, da se voz s šterimi kolesi daleč pelje in ne potrebuje vdelane ceste.

Dežela rodi mnogokateri sad in ima kaj različno vreme in gorkoto.
Po višavah vidiš celo sneg.
Potovaš skoz hrastov ali jelkov gojzd, potem morda čez njive z eržjo, trgaš si banane, raduješ se nad cvetjem kave in gledaš težavno delo po sladkornem polju…

Prebivavec pridela vsega, kar potrebuje za živež in obleko.
Veliko pridelkov bi lahko prodal, ako bi se dela bolj poprijel.
A notranje prekucije zatrle so pridnost in veselje do dela, pokončale sad na polju, spraznile vasi, spridile umetne naprave za močo, ktere so zelo potrebne, ker dežela nima niti veliko, niti globokih rek.
Prebivavec je tedaj obdeloval polje le za svojo lastno potrebo.

Nar več trpela je kupčija in rokodelstvo.
Zavoljo slabih cest in jako nevarnih krajev, roparjev je ko mrovlincev, niso se mogli prodajati nar žlahniši pridelki, le zlato in srebro imelo je kupce.
Obleko in orodje pa so sploh kupovali.

Vsec sta mi izraza za vzhod in zahod: jyrna stran in vecerna stran.

Po opisu sodec se v Mehiki v zadnjih 150 letih ni kaj bistveno spremenilo - roparjev ko mrovlincev.. Opisana je zelo doziveto.

Lej, tako je sel moj miselni tok, ko sem v zgornjem videu videla race ob Miramaru. Na videu plavajo pred Makslnovim gradom v morju race. Torej imajo tam zavetisce, hrano, mir in so zato verjetno stalne gostje. Torej sploh niso izven konteksta. Verjetno so bile prisotne ze v Maksimiljanovem casu, da jih je izbrana druzba obcudovala in jim mogoce vrgla kaksen koscek kruha, ki jih je napihnil, podobno kot v ilustraciji v Andersenovi zgodbi o grdem racku. Skratka, race so bile verjetno prijetna in vabljena dekoracija.

Vendar takile racji kakci niso ravno estetska zadeva na kopnem, prav tako ne v morju, ceprav je cisto mozno, da jih je hisni vrtnar porabil pri vzgoji zelenjave za Maksimiljanovo druzino. Ni ga cez guano.

Tale Maksimiljan se je kot aktiven mozak in ob tako prijetni zasebni plazi verjetno kdaj tudi namakal v slani vodi, mogoce je imel tudi skakalnico. In ce se raca pokaka v vodo, verjetno ne bi bil prav vesel, sploh, ce bi stopil na njen kakec. Ce bi imel ranico na podplatu, bi vanjo v tistem hipu vstopila bakterija, ki je morska slanica se ni ubila ali parazit, ki bi scasoma nasel pot v njegove mozgane, kjer bi povzrocil pravo razdejanje in gnal ubegega Makslna kruti usodi naproti v Mexico, ceprav je res bolj verjetno, da ga je gnala neizziveta ambicija ali le sla po avanturah. Da skrajsam, slike vseh mogocih scenarijev mi plesejo ena za drugo in vse sodijo v Leljev kontest o Maksimiljanu.

Zanima me bolj pravilen izraz od kakati, ker to je izraz, ki smo ga uporabljali v druzinskem krogu, kadar smo govorili slovensko. Sicer poznam se podelati se, iti na potrebo, posrati se, jesti sir in iti na WC. Tega zadnjega ne uporabljam vec, ker sem ga uvedla v anglescino, a ljudje niso poznali izraza, ce pa je slucajno kdo bil v Evropi in je izraz videl, se mu je smejal.

Imam se anglesko zalogo to do #2, excrete, to have bowel movements, to have BM, to defecate, to go to the washroom, to poop (uporabljam le zadnja 2) in druge izraze, ki so zame tabu. Zdravnik vprasa When did you have your last bowel movement? Ves cas se mi crevesje premika, ti bedak! Skratka, da ne kakam prevec po Leljevi temi, zakljucujem. Aja, ker v vodi racji kakec nima sanse, da postane coprolite, kaj se zgodi z njim? Ga kaksna zivalska vrsta poje ali se samo razgradiin ga pozoblje kaksna morska zelenjava?

jutranja in ne yirna

My keybord has a mind of its own.

Število prebivavcev znese, kakor sem že omenil, blizo do 8 in pol miljonov in je zelo razstrešeno, zelo neredno razdeljeno po deželi.
Po rodu in jeziku razdeljujejo se prebivavci v štiri poglavitne dele:

Kreoli ali belci, rojeni v deželi, ki govorijo španski jezik.
Ti gospodujejo v deželi in so v 5128 mestih večina prebivavcev.
Veliki posestniki, kupci, vradniki, vikši duhovni, zdravniki, pravniki in rokodelci se štejejo k temu rodu, ki je posebno lepe telesne postave.

Indjani ali vrojenci, blizo 4 in pol miljonov duš.
Razdeljujejo se dalje v 40 rodov in čez, govorijo različne jezike, so kakor zamorci pripravni za težko delo in čvrstejši in gibčnejši, ko vsak drugi rod, bodi si na poti ali pri nošnji.
Njihov značaj je resen, tih, zmern, v pijanosti, kteri so zlo vdani, pa popolnama zdivjajo.
Duhovščini so vselej pokorni, lahkoverni, obdelujejo polje in redijo živino, delajo za plačo, kar si bodi, in so tudi vojaki.

Negri ali črni zamorci, okoli 70 000 duš.
So nasledniki Afrikanov, ktere so Španjoli v Ameriko vozili in tu v sužnost prodajali.

Mešanci, Mestici, Mulati, Zambi, Kini itd. z mnogovestnimi premembami, okoli 2 in pol miljona.
Očetje mešancev so beli, matere črne.
Delavni so bolj, ko Kreoli in večidel posli, kmetje, najemniki in vozniki.

Pri Bovcu je gora Svinjak, njeno prvotno ime pa je bilo Svitnjak po svitu.

Kaksen socen opis prebivalcev!
In takrat jih je bilo dobrih 8 milijonov, danes jih je 128 milijonov. In pravijo, da so ZDA dezela priseljencev.

Kdo je naredil goro svinjsko?

Število ptujcev, ki živijo v Mehiki, zneslo je leta 1860 25.000 ljudi raznih narodov.
Zdaj jih je morda še več.
Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko katoliške vere.
Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so se vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva.
Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast, pa večidel jim je spodletelo.

Taka je bila dežela in prebivavci, ko se je Juarec, sodnik Maksimilijanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike.
Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal je že v 22. Letu svoje starosti doktor pravice.
Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnim ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele.
Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni.
Ni se tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče.
Po lastni skušnji poznal je do malega vse bolečine in rane ljudstva, vse potrebe dežele.
Sklene vse prestrojiti.
Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga.
Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi.

Komaj je Juarec stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca.
Tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo.
Enake krivice jele so se goditi vsaki dan.

To početje razkači evropejske vlade.
Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki.
Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikanske zadeve.

Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji.
Španjska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranje kraje.
A ta peščica ni se zamogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25 000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine.
Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele.

Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, temveč le z Juarecovo stranko.
Prepusti ljudstvu volitev nove vlade.
Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu.
Ako bi se pa ta branil, naj poišče Napoleon druzega primernega vladarja.

S kaksnimi ladjami so prevazali vojake, da so jih lahko v tako kratkem casu prepeljali 25 000?
In kot vedno, financna elita je zakuhala vojno. Sami psihopati.

MAKS V MEHIKI

Vožnja po morju bila je srečna, vreme skoro celo pot vgodno.

28. maja dospe ladja Novara z novim cesarjem v luko mehikanskega mesta Verakruc.
Morda bi kdo mislil, da ga pričakuje velika množica o bregovju, da sprejmejo vladarja gromoviti slavoklici, kakor je navada drugod.
A nič tega ni viditi ali slišati, bregovje je prazno in le francoski admiral ga prav mrzlo pozdravi ter mu naznani, da ni varno, prenočiti na mestu, pot proti glavnemu mestu pa oblegajo vedno tolovaji, ker ni bilo še časa, vse pripraviti, kar bi smel cesar tirjati.
Proti večeru dolgočasnega dneva pride nekaj plemenitažev se mu prikloniti.
Vlak ni imel dosti vozov, da bi peljal vse popotnike, tedaj jih je moglo nekaj zaostati.
Povsod, kjer so se Avstrijani pečali s prebivavci in se zavoljo kake postrežbe zahvalili, čudili so se ljudje, da jim je bila kaka reč po volji, ker Francozi so vedno godrnjali.

Verjetno z Novari podobnimi ladjami.
Spodaj je ladja Novara, s katero je Maks prišel v Mehiko.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/SMS_Novara_%281856%29.jpg/820px-SMS_Novara_%281856%29.jpg

Pa ne Juarec , temvec Juarez!

https://en.wikipedia.org/wiki/Benito_Ju%C3%A1rez Benito Pablo Juarez Garcia

Pred 160 leti so ga zapisali kot Juarec.

V Puebli so Maksa še dokaj slovesno in z veseljem sprejeli.
A tu ni bilo nič prijetnega, mesto je bilo po zadnjem boju deloma razrušeno.

12. junija dospe v glavno mesto Mehiko.
Čeravno je bil njegov prihod že naznanjen, vendar je malo pripravljenega in vstop cesarja v svoje glavno mesto bil je zelo podoben kaki majhini procesji.

Brž ko je mogoče poda se Maks s svojo gospo iz pustega kraja v grad Kapultepek, kjer so bili nekdaj prebivali španski vladarji, da si počije po težavni poti.
A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.
Postelje prenesti so mogli pod milo obnebje, kjer komarji in drugi mrčesi hudo pikajo.

Mehikanski posli so lažnjivi in nezvesti, okolica zavoljo tolovajev zelo nevarna, tedaj se cesarica ni upala hoditi na sprehod.
Avstrijani in Belgičani, ki so bili prišli s cesarjem in na ktere sta se smela cesar in cesarica zanesti, postali so že v začetku klaverni.
Povsod bali so se napada, nikjer niso čutili trdnih tla pod seboj.

Te žalostne prikazni ne ostrašijo niti Maksa, niti Karlote.
Obema se zdi stan dežele veliko boljši kakor je v resnici, ker se jim prikriva resnica.
Večina severne strani bila je še vedno v rokah Juareca, le srednje države sprejelo so bile novi red.
Juarec gospoduje na severni, nekaj republikanskih generalov na večerni strani.
Po notranjih, za silo podvrženih državah klatijo se čete tolovajev brez vsega strahu, ter ropajo in morijo, kar jim pride pod roke.

Vrh tih notranjih protijo mlademu cesarstvu tudi unanje nevarnosti.
Samostalne severne države ne dovolijo, da se v prosti Ameriki ustanovi monarhija (samovlada), tedaj Maksa ne spoznajo cesarja Mehike.

A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.

A to pomeni, da je bila le ena soba za pocitek?

verjetno to pomeni

Je se kaj vec povedanega o tem gradu, ki je imel eno samo sobo za spanje? Ne mi rect, naj googlam.

In zakaj ne bi malo poguglala?

https://en.wikipedia.org/wiki/Chapultepec_Castle