PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

CESAR MAKS IN MEHIKA


lelj :: 16.01.2021 ob 13:44
Za prosto ljudstvo spisal Jakob Alešovc.

Založil Janez Giontini v Ljubljani.

Natisnil Jožef Pock v Gradcu 1868.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
lelj :: 16.01.2021 ob 13:55
VVOD

Zgodovina za časom Ludovika XVI., kralja francoskega, ne pozna dogodbe, ktera bi bila cel svet tako osupnila, ko krvava smrt cesarja Maksa.
Nemila usoda odpeljala je presvitlega kneza iz srečnega kroga svoje družine, kjer se mu je na strani blage gospe smejala svetla prihodnost.

Blagodušna in velika misel, deželo osrečiti, po kteri je že dolgo časa razsajal divji boj, pogubila ga je, izdala ga slavoljubnost francoskega cesarja Napoleona III.
lelj :: 16.01.2021 ob 14:11
Našel in deloma premagal je Mehiko, kakor je znano, španski admiral Kortez leta 1521.
Od tiste dobe do zdaj razsajal je v krasni, rodovitni deželi neprenehoma srdit boj med vrojenci in ptujci, vedno je tekla kri.
Prelivali so jo ne le Španjoli, da bi si podvrgli prostoljubni narod, ampak tudi domači vodji, da bi vtrdili svojo moč.

Nar hujše ravnali so Španjoli.
Zatiraje duševno omiko gnojili so krasna tla s krvijo prebivavcev, ker iskali so tukaj le bogastva zemlje, za srečo naroda ni jim bilo mar.
Obdarili so sicer mehikansko ljudstvo s svojem jezikom, a dalje španska vlada ni skrbela niti za poduk in šole, niti ravnopravnost.

Deželi mankalo je vsega, kar zamore osrečiti ljudstvo.
Španjolam rojenim v Evropi, ki so bili prišli iskat zlata in srebra, delile so se višje stopnje.
Kdor si je, zatiraje ljudstvo ali podkupovanje vlado, pridobil premoženja, živel je ošabno v bogastvu.

Kupčije in rokodelstva španska vlada ni nikakor podpirala, timveč je celo prepovedala zidati delavnice.
Da je vpeljevala vino in svilo iz lastne dežele, dala je posekati vse trte in murve, ktere so vrojenci sadili z dobrem uspehom.
Le španskim ladjem bila je dovoljena kupčija.
Ceste niso se smele delati, da so španski gonjači po težavnih potih z mulami več zaslužili.
Tudi ptujci niso se trpeli v deželi.
WiCkEd WiTcH :: 16.01.2021 ob 20:31
Avtor: lelj
Za prosto ljudstvo spisal Jakob Alešovc.

Alešovec.
lelj :: 16.01.2021 ob 20:33
na knjigi piše Alešovc
lelj :: 16.01.2021 ob 20:48
WiCkEd WiTcH :: 16.01.2021 ob 20:54
Saj ti verjamem...:)

Kje pa dobiš ti tako stare knjige?
lelj :: 16.01.2021 ob 22:01
na dLIb.si
lelj :: 17.01.2021 ob 14:54
Vzrok krvave dogodbe, ktero sem se namenil popisati, bila je vojska južne in severne Amerike.
V začetku napredovale so južne države.
Napoleonu III., ki se rad vtika v ptuje zadeve, je to prav po volji.
Da bi občutljivo škodoval mogočnim severnim državam, pomaga v Mehiki vtemeljiti cesarstvo.
Podpihuje tedaj francoske, angleške in španske vselnike, ktere so Mehikani jeli stiskati, da se pritožijo pri svojih vladah in si z orožjem iščejo pravice.

Ko pa angleška in španska vlada nisti volje, veliko trumo vojakov poslati v Mehiko, timveč skleneti le pogoj z republiko, začne Napoleon sam boj, pošlje nar prej 25 000 mož v Mehiko in opiraje se na to dosti veliko mož skliče francoski vojskovodja Bazaine zbor plemenitažev, kteri sklenejo, da se napravi cesarstvo.
Za svojo pomoč tirja Napoleon le 105 mljonov.

Cesarstvo je tedaj ustanovljeno, a kdo bo cesar?
Bistri Napoleon spomni se nadvojvoda Maksa, brata našega svitlega cesarja.

Že dve leti prej pisarilo se je zastan tega med Parizam in Miramare.
Znano je bilo celemu svetu, da je Maks prostoljuben in politično izurjen knez, tedaj pritrdel bo vsak, da je Napoleon, volivši ga cesarja, dobro vganil in francoski, avstrijanski in nemški kupčiji odperl novo polje.
Vrh tega vedilo se je, da je svitli nadvojvoda dober katoličan.
leskova mast :: 18.01.2021 ob 0:38
Napoleona 3. bi morali tudi poslati na sv. Heleno.
lelj :: 23.01.2021 ob 16:03
Maks, nadvojvoda avstrijanski, rodil se je na Dunaju 6 JUL 1832, bil je drugi sin nadvojvoda Franca Karola in Zofije, hčeri kralja bavarskega.
Že v mladosti poprijel se je z veseljem mornarstva in se dobro izobrazil.
Namenjen je bil postati poveljnik avstrijanskega brodovja.
Veliko je popotoval ter ogledoval bregovje in otoke srednjega in atlantiškega morja.

Leta 1854 stopi na čelo cesarskega brodovja, ktero je doslej v primeri z armado le malo veljalo.
Pod njegovim vodstvom povzdignilo se je hitro in pokazalo svojo gibljivost in moč v hudih bojih pri Helgolandiji in Visu.
Vse, kar velja zdaj, je storil bistri duh Maksa, on je tedaj stvarnik avstrijanske moči na morju.

Maks poroči se leta 1857 s Karloto, hčerjo Leopolda I., kralja Belgije.
V začetku tega leta izvoljen je bil deželni poglavar lombardo beneške kraljevine.
Njegovo prostoljubno in prijazno obnašanje v tih vedno nemirnih deželah bilo bi morda pridobilo ljudstvo cesarski vladi, ako bi se mu bila podelila veča oblast v notranjih političnih zadevah in vladanji.
Čistali so ga celo nasprotniki in hvalili njegov trud v prid dežele.
Ti stopnji odpove se že pred začetkom nesrečne vojske leta 1859.
lelj :: 23.01.2021 ob 16:14
Zdaj je deloma bival v svojem gradu Miramare tik morja blizo Trsta.
To poslopje, po njegovih lastnih mislih sezidano, obdano s krasnimi vrti, na katerih se nahajajo rastline iz mnogih delov sveta, pričalo bo vedno o njegovi visoki omiki in umetnosti.

Tukaj bival je Maks do 3 OKT 1863 v miru in veselji s svojo ljubljeno Karloto.
Omenjeni dan obiščejo ga poslanci zbora mehikanskih plemenitažev, kterega je bil dal Napoleon sklicati, ter mu ponudijo cesarsko krono.

Naveličal se je bil že vrli junak tihega in samotnega kota, nemirni duh želi si širjega polja za svojo delavnost, ter prevzame težki jarm.
Menda ga je pregovorila tudi njegova gospa, bistroumna, visoko hrepeneča Karlota, da je bil tako hitro pripravljen, podati se v ptujo deželo med ljudi po dolgih vojskah in prekucijah popolnoma spridene.
In to ljudstvo zopet umiriti, mu dati postave in po tih vladati bila je zares orjaška naloga.
lelj :: 23.01.2021 ob 17:35
Prej ko nadaljujem, naj mi bo dovoljeno, omeniti tudi prostovoljcev, ki so se v podporo avstrijanskega kneza nabirali v Ljubljani in splošno Mehikani imenovali.

Maksov bistri um spoznal je hitro, kako malo sme zaupati ptujcem in francoskim generalom, ktere mu je Napoleon v Mehiko poslal na pomoč.
Da bi imel tudi vsaj nekaj sebi vdanih krdel, prosi svojega brata, našega cesarja, da mu dovoli, da se nabirajo prostovoljci deloma med avstrijanskimi vojaki, deloma iz raznih stanov.

Komej se čuje klic, da se nabira krdelo, ktero bo šlo v ptujo, dozdaj neznano, pa krasno in bogato deželo, že derejo prostovoljci skupej od vsih krajev, večidel ljudje, ki so upali najti v ptuji deželi srečo, ktera jim je v domovini pete kazala.
Malo število le se pridruži iz navdušenosti in ljubezni do cesarja.
Nekteri tudi so bili že popolnoma obupali in naveličali se življenja, tedaj jim je bilo enako, ali jih doide smrt doma ali na ptujem.

Med zadnjimi bilo je posebno veliko Poljakov, ki so se bili v puntu Rusam tako zamerili, da jim je protila smrt, ako bi se vrnili v domovino.
Ko so Rusi ogenj na Poljskem poteptali in veliko prebivavcev pomorili, ušlo jih je nekaj čez mejo na Avstrijansko.
Ti se skoro vsi pridružijo Mehikanam.
Nekaj je bilo bogatih.
Ti so trosili denarje po Ljubljani.
Bralo se je marsikteremu na obrazu, da je dokaj utrjen in se ne ustraši niti mraza, niti gorkote.
Morda so mislili reveži vseliti se v Ameriki ter utemeljiti prosto deželo Poljsko, za ktero ta nesrečni narod že več 100 let, pa brez uspeha, kri preliva.

Obetalo se je vsakemu, da dobi po dosluženih šestih letih ali primeren kos zemlje v Mehiki, ali pa mu bo plačana vožnje nazaj v Evropo, kjer se mu bo plačalo še nekaj odškodovanja.
Kdor bi pa hotel dalje služiti, nadjati se sme, da se bo hitreje pomikal od stopnje do stopnje.
Ni se čuditi tedaj, da se je število 6000 hitro napolnilo.
Marsikteri, ki v sedanjih slabih časih ni si zamogel ali hotel prislužiti kruha v Evropi, pridružil se je četi, marsikterega je zapeljalo veselo življenje in vriskanje pisano oblečenih Mehikanov, ki so Ljubljani dali podobo južnih mest.

Pridružilo se je tudi nekaj naših rojakov, večidel bivših vojakov, nekaj celo boljšega stanu.

Hajdi! To je bilo vriskanje po Ljubljani!
Veliko, veliko denarja so potratili v našem mestu in s tem nekaj škode poravnali, ktere so v druzih obzirih marsikaj naredili, ker tudi malopridnežev nahajalo se je med njimi, čeravno je bilo veliko izobraženih in omikanih v krdeli.
Marsikaj bi se dalo pisati o početju tih junakov, a ker ne dotika se zgodovina mehikanskega cesarstva, ispustim vse, čeravno marsikteremu zanimive črtice, ktere bi rabile dosti prostora.

Ljubljančani so se bili Mehikanov v kratkem tako privadili, da jih je pri odhodu spremila velika d**** na kolodvor.
Tudi Mehikani zapustili so s težkim srcam prijazno mesto.
Nekaj dni pogrešalo jih je vse, posebno krčme in kavarne, nenavadna tihota sledila je velikemu šumu.
A vse mine na svetu, tudi Mehikani so se sčasoma pozabili, čeravno se še marsikdo spominja veselih gostov.

Tudi novi cesar in cesarica zapustita Evropo.
Neizmerna množica zbrala se je na bregovih pri Miramare, ko odrine vrli Maks, ljubljenec cele tržaške okolice, posebno mestnjanov.
Marsikatera solza se lesketa v očeh ljudstva in Maks sam je jako ginjen, ko se loči od grada, kterega potem ni več vidil.

Je li bral svojo usodo v bukvah prihodnosti?

Prej ko zapusti Evropo, sprosi si blagoslov Papežev, da bi srečno dovršil težko in velikansko nalogo.
Tudi se zmeni s Papežem zastran cerkvenih zadev mehikanskega kraljestva.
Ko je vse opravil, zaupa življenje in prihodnost morskim valovam ter jadra nadepoln proti Mehiki.

Bilo je aprila 1864.
lelj :: 23.01.2021 ob 17:38
lelj :: 23.01.2021 ob 17:39
leskova mast :: 23.01.2021 ob 18:16
Zelo lep grad. Vsec mi je tudi zasebnost vrta v tej umetni kotlinici.
Sta imela kaj otrok?
Ali race kakajo v vodo ali samo na kopnem?
lelj :: 23.01.2021 ob 18:34
Naj bi imela 2 posvojena otroka.
WiCkEd WiTcH :: 24.01.2021 ob 19:21
Zelo lep grad. Vsec mi je tudi zasebnost vrta v tej umetni kotlinici.
Sta imela kaj otrok?
Ali race kakajo v vodo ali samo na kopnem?

:D Zadnje vprašanje me je prav nasmejalo, ker je tako izven konteksta in kot bi vprašal nek majhen otrok. Zanima pa tudi mene.
lelj :: 30.01.2021 ob 15:32
Mehika je obširna dežela v severni Ameriki.
Na dveh straneh obdaja jo morje, proti severu mejijo jo samostalne države severne, južna stran tišči se srednje Amerike.

Mehika je skoro štirikrat večja od cele Avstrije.
Ne 36 do 40.000 kvadratnih milj prebiva le nekaj čez 8 milijonov ljudi, tedaj še ne tretjina prebivavcev Avstrije.
Iz tega se vidi, kako redka so mesta in vasi, koliko prostora je praznega.

Dežela je po naravi jako zavarovana in se lahko brani sovražniku.
Zemlja je silo rodovitna, tedaj bi prebivavci ne potrebovali ptujih pridelkov, a ne umejo rabiti darov narave.
Mehikansko morje je zelo viharno in nevarno ladjam.
Bregovje, posebno jutrno, nima skoro nič varnih luk.
Ne le viharji protijo v tih krajih, ampak tudi rumena mrzlica razsaja grozovito.
Jutrna stran ima močvirna tla, tudi veliko peska in vročine.
Puščavam sledi rodovitna zemlja in planjave, po kterih raste silo visoka trava.
Kadar vsahne, nastanejo strašni požari, ki vse pokončajo, kar doidejo.
Večerna stran je sploh rodovitna, po planinah in visokih krajih je vedno pomlad.
Veči del dežele je visoko ležeča planjava, ki se proti morju znižuje.
Tedaj mora sovražnik plezati vkviško ter se lahko odbije.
Le dve cesti peljeti od mehikanskega morja v notranje kraje.
Nahajajo se tudi visoki hribi, na 16.000 čevljev visoki ognjenik Popokatepetl.
Nekaj dežele pa je taka ravnota, da se voz s šterimi kolesi daleč pelje in ne potrebuje vdelane ceste.

Dežela rodi mnogokateri sad in ima kaj različno vreme in gorkoto.
Po višavah vidiš celo sneg.
Potovaš skoz hrastov ali jelkov gojzd, potem morda čez njive z eržjo, trgaš si banane, raduješ se nad cvetjem kave in gledaš težavno delo po sladkornem polju…

Prebivavec pridela vsega, kar potrebuje za živež in obleko.
Veliko pridelkov bi lahko prodal, ako bi se dela bolj poprijel.
A notranje prekucije zatrle so pridnost in veselje do dela, pokončale sad na polju, spraznile vasi, spridile umetne naprave za močo, ktere so zelo potrebne, ker dežela nima niti veliko, niti globokih rek.
Prebivavec je tedaj obdeloval polje le za svojo lastno potrebo.

Nar več trpela je kupčija in rokodelstvo.
Zavoljo slabih cest in jako nevarnih krajev, roparjev je ko mrovlincev, niso se mogli prodajati nar žlahniši pridelki, le zlato in srebro imelo je kupce.
Obleko in orodje pa so sploh kupovali.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.