CESAR MAKS IN MEHIKA
PRIJAVA /
REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA
Avtor: WiCkEd WiTcH
Avtor: leskova mast
Zelo lep grad. Vsec mi je tudi zasebnost vrta v tej umetni kotlinici.Sta imela kaj otrok?
Ali race kakajo v vodo ali samo na kopnem?
:D Zadnje vprašanje me je prav nasmejalo, ker je tako izven konteksta in kot bi vprašal nek majhen otrok. Zanima pa tudi mene.
Lej, tako je sel moj miselni tok, ko sem v zgornjem videu videla race ob Miramaru. Na videu plavajo pred Makslnovim gradom v morju race. Torej imajo tam zavetisce, hrano, mir in so zato verjetno stalne gostje. Torej sploh niso izven konteksta. Verjetno so bile prisotne ze v Maksimiljanovem casu, da jih je izbrana druzba obcudovala in jim mogoce vrgla kaksen koscek kruha, ki jih je napihnil, podobno kot v ilustraciji v Andersenovi zgodbi o grdem racku. Skratka, race so bile verjetno prijetna in vabljena dekoracija.
Vendar takile racji kakci niso ravno estetska zadeva na kopnem, prav tako ne v morju, ceprav je cisto mozno, da jih je hisni vrtnar porabil pri vzgoji zelenjave za Maksimiljanovo druzino. Ni ga cez guano.
Tale Maksimiljan se je kot aktiven mozak in ob tako prijetni zasebni plazi verjetno kdaj tudi namakal v slani vodi, mogoce je imel tudi skakalnico. In ce se raca pokaka v vodo, verjetno ne bi bil prav vesel, sploh, ce bi stopil na njen kakec. Ce bi imel ranico na podplatu, bi vanjo v tistem hipu vstopila bakterija, ki je morska slanica se ni ubila ali parazit, ki bi scasoma nasel pot v njegove mozgane, kjer bi povzrocil pravo razdejanje in gnal ubegega Makslna kruti usodi naproti v Mexico, ceprav je res bolj verjetno, da ga je gnala neizziveta ambicija ali le sla po avanturah. Da skrajsam, slike vseh mogocih scenarijev mi plesejo ena za drugo in vse sodijo v Leljev kontest o Maksimiljanu.
Zanima me bolj pravilen izraz od kakati, ker to je izraz, ki smo ga uporabljali v druzinskem krogu, kadar smo govorili slovensko. Sicer poznam se podelati se, iti na potrebo, posrati se, jesti sir in iti na WC. Tega zadnjega ne uporabljam vec, ker sem ga uvedla v anglescino, a ljudje niso poznali izraza, ce pa je slucajno kdo bil v Evropi in je izraz videl, se mu je smejal.
Imam se anglesko zalogo to do #2, excrete, to have bowel movements, to have BM, to defecate, to go to the washroom, to poop (uporabljam le zadnja 2) in druge izraze, ki so zame tabu. Zdravnik vprasa When did you have your last bowel movement? Ves cas se mi crevesje premika, ti bedak! Skratka, da ne kakam prevec po Leljevi temi, zakljucujem. Aja, ker v vodi racji kakec nima sanse, da postane coprolite, kaj se zgodi z njim? Ga kaksna zivalska vrsta poje ali se samo razgradiin ga pozoblje kaksna morska zelenjava?
Avtor: leskova mast
Vsec sta mi izraza za vzhod in zahod: jyrna stran in vecerna stran. Po opisu sodec se v Mehiki v zadnjih 150 letih ni kaj bistveno spremenilo - roparjev ko mrovlincev.. Opisana je zelo doziveto.
jutranja in ne yirna
My keybord has a mind of its own.
Število prebivavcev znese, kakor sem že omenil, blizo do 8 in pol miljonov in je zelo razstrešeno, zelo neredno razdeljeno po deželi.
Po rodu in jeziku razdeljujejo se prebivavci v štiri poglavitne dele:
Kreoli ali belci, rojeni v deželi, ki govorijo španski jezik.
Ti gospodujejo v deželi in so v 5128 mestih večina prebivavcev.
Veliki posestniki, kupci, vradniki, vikši duhovni, zdravniki, pravniki in rokodelci se štejejo k temu rodu, ki je posebno lepe telesne postave.
Indjani ali vrojenci, blizo 4 in pol miljonov duš.
Razdeljujejo se dalje v 40 rodov in čez, govorijo različne jezike, so kakor zamorci pripravni za težko delo in čvrstejši in gibčnejši, ko vsak drugi rod, bodi si na poti ali pri nošnji.
Njihov značaj je resen, tih, zmern, v pijanosti, kteri so zlo vdani, pa popolnama zdivjajo.
Duhovščini so vselej pokorni, lahkoverni, obdelujejo polje in redijo živino, delajo za plačo, kar si bodi, in so tudi vojaki.
Negri ali črni zamorci, okoli 70 000 duš.
So nasledniki Afrikanov, ktere so Španjoli v Ameriko vozili in tu v sužnost prodajali.
Mešanci, Mestici, Mulati, Zambi, Kini itd. z mnogovestnimi premembami, okoli 2 in pol miljona.
Očetje mešancev so beli, matere črne.
Delavni so bolj, ko Kreoli in večidel posli, kmetje, najemniki in vozniki.
Po rodu in jeziku razdeljujejo se prebivavci v štiri poglavitne dele:
Kreoli ali belci, rojeni v deželi, ki govorijo španski jezik.
Ti gospodujejo v deželi in so v 5128 mestih večina prebivavcev.
Veliki posestniki, kupci, vradniki, vikši duhovni, zdravniki, pravniki in rokodelci se štejejo k temu rodu, ki je posebno lepe telesne postave.
Indjani ali vrojenci, blizo 4 in pol miljonov duš.
Razdeljujejo se dalje v 40 rodov in čez, govorijo različne jezike, so kakor zamorci pripravni za težko delo in čvrstejši in gibčnejši, ko vsak drugi rod, bodi si na poti ali pri nošnji.
Njihov značaj je resen, tih, zmern, v pijanosti, kteri so zlo vdani, pa popolnama zdivjajo.
Duhovščini so vselej pokorni, lahkoverni, obdelujejo polje in redijo živino, delajo za plačo, kar si bodi, in so tudi vojaki.
Negri ali črni zamorci, okoli 70 000 duš.
So nasledniki Afrikanov, ktere so Španjoli v Ameriko vozili in tu v sužnost prodajali.
Mešanci, Mestici, Mulati, Zambi, Kini itd. z mnogovestnimi premembami, okoli 2 in pol miljona.
Očetje mešancev so beli, matere črne.
Delavni so bolj, ko Kreoli in večidel posli, kmetje, najemniki in vozniki.
Avtor: leskova mast
Vsec sta mi izraza za vzhod in zahod: jyrna stran in vecerna stran. Po opisu sodec se v Mehiki v zadnjih 150 letih ni kaj bistveno spremenilo - roparjev ko mrovlincev.. Opisana je zelo doziveto.
Pri Bovcu je gora Svinjak, njeno prvotno ime pa je bilo Svitnjak po svitu.
Kaksen socen opis prebivalcev!
In takrat jih je bilo dobrih 8 milijonov, danes jih je 128 milijonov. In pravijo, da so ZDA dezela priseljencev.
In takrat jih je bilo dobrih 8 milijonov, danes jih je 128 milijonov. In pravijo, da so ZDA dezela priseljencev.
Število ptujcev, ki živijo v Mehiki, zneslo je leta 1860 25.000 ljudi raznih narodov.
Zdaj jih je morda še več.
Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko katoliške vere.
Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so se vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva.
Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast, pa večidel jim je spodletelo.
Taka je bila dežela in prebivavci, ko se je Juarec, sodnik Maksimilijanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike.
Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal je že v 22. Letu svoje starosti doktor pravice.
Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnim ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele.
Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni.
Ni se tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče.
Po lastni skušnji poznal je do malega vse bolečine in rane ljudstva, vse potrebe dežele.
Sklene vse prestrojiti.
Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga.
Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi.
Komaj je Juarec stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca.
Tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo.
Enake krivice jele so se goditi vsaki dan.
To početje razkači evropejske vlade.
Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki.
Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikanske zadeve.
Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji.
Španjska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranje kraje.
A ta peščica ni se zamogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25 000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine.
Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele.
Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, temveč le z Juarecovo stranko.
Prepusti ljudstvu volitev nove vlade.
Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu.
Ako bi se pa ta branil, naj poišče Napoleon druzega primernega vladarja.
Zdaj jih je morda še več.
Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko katoliške vere.
Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so se vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva.
Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast, pa večidel jim je spodletelo.
Taka je bila dežela in prebivavci, ko se je Juarec, sodnik Maksimilijanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike.
Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal je že v 22. Letu svoje starosti doktor pravice.
Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnim ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele.
Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni.
Ni se tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče.
Po lastni skušnji poznal je do malega vse bolečine in rane ljudstva, vse potrebe dežele.
Sklene vse prestrojiti.
Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga.
Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi.
Komaj je Juarec stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca.
Tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo.
Enake krivice jele so se goditi vsaki dan.
To početje razkači evropejske vlade.
Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki.
Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikanske zadeve.
Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji.
Španjska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranje kraje.
A ta peščica ni se zamogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25 000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine.
Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele.
Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, temveč le z Juarecovo stranko.
Prepusti ljudstvu volitev nove vlade.
Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu.
Ako bi se pa ta branil, naj poišče Napoleon druzega primernega vladarja.
S kaksnimi ladjami so prevazali vojake, da so jih lahko v tako kratkem casu prepeljali 25 000?
In kot vedno, financna elita je zakuhala vojno. Sami psihopati.
In kot vedno, financna elita je zakuhala vojno. Sami psihopati.
MAKS V MEHIKI
Vožnja po morju bila je srečna, vreme skoro celo pot vgodno.
28. maja dospe ladja Novara z novim cesarjem v luko mehikanskega mesta Verakruc.
Morda bi kdo mislil, da ga pričakuje velika množica o bregovju, da sprejmejo vladarja gromoviti slavoklici, kakor je navada drugod.
A nič tega ni viditi ali slišati, bregovje je prazno in le francoski admiral ga prav mrzlo pozdravi ter mu naznani, da ni varno, prenočiti na mestu, pot proti glavnemu mestu pa oblegajo vedno tolovaji, ker ni bilo še časa, vse pripraviti, kar bi smel cesar tirjati.
Proti večeru dolgočasnega dneva pride nekaj plemenitažev se mu prikloniti.
Vlak ni imel dosti vozov, da bi peljal vse popotnike, tedaj jih je moglo nekaj zaostati.
Povsod, kjer so se Avstrijani pečali s prebivavci in se zavoljo kake postrežbe zahvalili, čudili so se ljudje, da jim je bila kaka reč po volji, ker Francozi so vedno godrnjali.
Vožnja po morju bila je srečna, vreme skoro celo pot vgodno.
28. maja dospe ladja Novara z novim cesarjem v luko mehikanskega mesta Verakruc.
Morda bi kdo mislil, da ga pričakuje velika množica o bregovju, da sprejmejo vladarja gromoviti slavoklici, kakor je navada drugod.
A nič tega ni viditi ali slišati, bregovje je prazno in le francoski admiral ga prav mrzlo pozdravi ter mu naznani, da ni varno, prenočiti na mestu, pot proti glavnemu mestu pa oblegajo vedno tolovaji, ker ni bilo še časa, vse pripraviti, kar bi smel cesar tirjati.
Proti večeru dolgočasnega dneva pride nekaj plemenitažev se mu prikloniti.
Vlak ni imel dosti vozov, da bi peljal vse popotnike, tedaj jih je moglo nekaj zaostati.
Povsod, kjer so se Avstrijani pečali s prebivavci in se zavoljo kake postrežbe zahvalili, čudili so se ljudje, da jim je bila kaka reč po volji, ker Francozi so vedno godrnjali.
Avtor: leskova mast
S kaksnimi ladjami so prevazali vojake, da so jih lahko v tako kratkem casu prepeljali 25 000?In kot vedno, financna elita je zakuhala vojno. Sami psihopati.
Verjetno z Novari podobnimi ladjami.
Spodaj je ladja Novara, s katero je Maks prišel v Mehiko.
Odpri sliko ➜
Avtor: lelj
Število ptujcev, ki živijo v Mehiki, zneslo je leta 1860 25.000 ljudi raznih narodov.Zdaj jih je morda še več.
Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko katoliške vere.
Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so se vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva.
Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast, pa večidel jim je spodletelo.
Taka je bila dežela in prebivavci, ko se je Juarec, sodnik Maksimilijanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike.
Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal je že v 22. Letu svoje starosti doktor pravice.
Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnim ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele.
Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni.
Ni se tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče.
Po lastni skušnji poznal je do malega vse bolečine in rane ljudstva, vse potrebe dežele.
Sklene vse prestrojiti.
Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga.
Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi.
Komaj je Juarec stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca.
Tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo.
Enake krivice jele so se goditi vsaki dan.
To početje razkači evropejske vlade.
Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki.
Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikanske zadeve.
Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji.
Španjska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranje kraje.
A ta peščica ni se zamogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25 000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine.
Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele.
Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, temveč le z Juarecovo stranko.
Prepusti ljudstvu volitev nove vlade.
Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu.
Ako bi se pa ta branil, naj poišče Napoleon druzega primernega vladarja.
Pa ne Juarec , temvec Juarez!
Benito Pablo Juarez Garcia
V Puebli so Maksa še dokaj slovesno in z veseljem sprejeli.
A tu ni bilo nič prijetnega, mesto je bilo po zadnjem boju deloma razrušeno.
A tu ni bilo nič prijetnega, mesto je bilo po zadnjem boju deloma razrušeno.
12. junija dospe v glavno mesto Mehiko.
Čeravno je bil njegov prihod že naznanjen, vendar je malo pripravljenega in vstop cesarja v svoje glavno mesto bil je zelo podoben kaki majhini procesji.
Brž ko je mogoče poda se Maks s svojo gospo iz pustega kraja v grad Kapultepek, kjer so bili nekdaj prebivali španski vladarji, da si počije po težavni poti.
A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.
Postelje prenesti so mogli pod milo obnebje, kjer komarji in drugi mrčesi hudo pikajo.
Čeravno je bil njegov prihod že naznanjen, vendar je malo pripravljenega in vstop cesarja v svoje glavno mesto bil je zelo podoben kaki majhini procesji.
Brž ko je mogoče poda se Maks s svojo gospo iz pustega kraja v grad Kapultepek, kjer so bili nekdaj prebivali španski vladarji, da si počije po težavni poti.
A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.
Postelje prenesti so mogli pod milo obnebje, kjer komarji in drugi mrčesi hudo pikajo.
Mehikanski posli so lažnjivi in nezvesti, okolica zavoljo tolovajev zelo nevarna, tedaj se cesarica ni upala hoditi na sprehod.
Avstrijani in Belgičani, ki so bili prišli s cesarjem in na ktere sta se smela cesar in cesarica zanesti, postali so že v začetku klaverni.
Povsod bali so se napada, nikjer niso čutili trdnih tla pod seboj.
Te žalostne prikazni ne ostrašijo niti Maksa, niti Karlote.
Obema se zdi stan dežele veliko boljši kakor je v resnici, ker se jim prikriva resnica.
Večina severne strani bila je še vedno v rokah Juareca, le srednje države sprejelo so bile novi red.
Juarec gospoduje na severni, nekaj republikanskih generalov na večerni strani.
Po notranjih, za silo podvrženih državah klatijo se čete tolovajev brez vsega strahu, ter ropajo in morijo, kar jim pride pod roke.
Vrh tih notranjih protijo mlademu cesarstvu tudi unanje nevarnosti.
Samostalne severne države ne dovolijo, da se v prosti Ameriki ustanovi monarhija (samovlada), tedaj Maksa ne spoznajo cesarja Mehike.
Avstrijani in Belgičani, ki so bili prišli s cesarjem in na ktere sta se smela cesar in cesarica zanesti, postali so že v začetku klaverni.
Povsod bali so se napada, nikjer niso čutili trdnih tla pod seboj.
Te žalostne prikazni ne ostrašijo niti Maksa, niti Karlote.
Obema se zdi stan dežele veliko boljši kakor je v resnici, ker se jim prikriva resnica.
Večina severne strani bila je še vedno v rokah Juareca, le srednje države sprejelo so bile novi red.
Juarec gospoduje na severni, nekaj republikanskih generalov na večerni strani.
Po notranjih, za silo podvrženih državah klatijo se čete tolovajev brez vsega strahu, ter ropajo in morijo, kar jim pride pod roke.
Vrh tih notranjih protijo mlademu cesarstvu tudi unanje nevarnosti.
Samostalne severne države ne dovolijo, da se v prosti Ameriki ustanovi monarhija (samovlada), tedaj Maksa ne spoznajo cesarja Mehike.
A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.
A to pomeni, da je bila le ena soba za pocitek?
A to pomeni, da je bila le ena soba za pocitek?
Avtor: leskova mast
A grad je v tako slabem stanu, da le eno stanico zamore rabiti.A to pomeni, da je bila le ena soba za pocitek?
verjetno to pomeni
Je se kaj vec povedanega o tem gradu, ki je imel eno samo sobo za spanje? Ne mi rect, naj googlam.
Nkeichi :: 21.02.2021 ob 15:35 Avtor: leskova mast
Je se kaj vec povedanega o tem gradu, ki je imel eno samo sobo za spanje? Ne mi rect, naj googlam.In zakaj ne bi malo poguglala?
https://en.wikipedia.org/wiki/Chapultepec_Castle
Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.
Po opisu sodec se v Mehiki v zadnjih 150 letih ni kaj bistveno spremenilo - roparjev ko mrovlincev.. Opisana je zelo doziveto.