Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
Prej ko nadaljujem, naj mi bo dovoljeno, omeniti tudi prostovoljcev, ki so se v podporo avstrijanskega kneza nabirali v Ljubljani in splošno Mehikani imenovali.
Maksov bistri um spoznal je hitro, kako malo sme zaupati ptujcem in francoskim generalom, ktere mu je Napoleon v Mehiko poslal na pomoč.
Da bi imel tudi vsaj nekaj sebi vdanih krdel, prosi svojega brata, našega cesarja, da mu dovoli, da se nabirajo prostovoljci deloma med avstrijanskimi vojaki, deloma iz raznih stanov.
Komej se čuje klic, da se nabira krdelo, ktero bo šlo v ptujo, dozdaj neznano, pa krasno in bogato deželo, že derejo prostovoljci skupej od vsih krajev, večidel ljudje, ki so upali najti v ptuji deželi srečo, ktera jim je v domovini pete kazala.
Malo število le se pridruži iz navdušenosti in ljubezni do cesarja.
Nekteri tudi so bili že popolnoma obupali in naveličali se življenja, tedaj jim je bilo enako, ali jih doide smrt doma ali na ptujem.
Med zadnjimi bilo je posebno veliko Poljakov, ki so se bili v puntu Rusam tako zamerili, da jim je protila smrt, ako bi se vrnili v domovino.
Ko so Rusi ogenj na Poljskem poteptali in veliko prebivavcev pomorili, ušlo jih je nekaj čez mejo na Avstrijansko.
Ti se skoro vsi pridružijo Mehikanam.
Nekaj je bilo bogatih.
Ti so trosili denarje po Ljubljani.
Bralo se je marsikteremu na obrazu, da je dokaj utrjen in se ne ustraši niti mraza, niti gorkote.
Morda so mislili reveži vseliti se v Ameriki ter utemeljiti prosto deželo Poljsko, za ktero ta nesrečni narod že več 100 let, pa brez uspeha, kri preliva.
Obetalo se je vsakemu, da dobi po dosluženih šestih letih ali primeren kos zemlje v Mehiki, ali pa mu bo plačana vožnje nazaj v Evropo, kjer se mu bo plačalo še nekaj odškodovanja.
Kdor bi pa hotel dalje služiti, nadjati se sme, da se bo hitreje pomikal od stopnje do stopnje.
Ni se čuditi tedaj, da se je število 6000 hitro napolnilo.
Marsikteri, ki v sedanjih slabih časih ni si zamogel ali hotel prislužiti kruha v Evropi, pridružil se je četi, marsikterega je zapeljalo veselo življenje in vriskanje pisano oblečenih Mehikanov, ki so Ljubljani dali podobo južnih mest.
Pridružilo se je tudi nekaj naših rojakov, večidel bivših vojakov, nekaj celo boljšega stanu.
Hajdi! To je bilo vriskanje po Ljubljani!
Veliko, veliko denarja so potratili v našem mestu in s tem nekaj škode poravnali, ktere so v druzih obzirih marsikaj naredili, ker tudi malopridnežev nahajalo se je med njimi, čeravno je bilo veliko izobraženih in omikanih v krdeli.
Marsikaj bi se dalo pisati o početju tih junakov, a ker ne dotika se zgodovina mehikanskega cesarstva, ispustim vse, čeravno marsikteremu zanimive črtice, ktere bi rabile dosti prostora.
Ljubljančani so se bili Mehikanov v kratkem tako privadili, da jih je pri odhodu spremila velika drhal na kolodvor.
Tudi Mehikani zapustili so s težkim srcam prijazno mesto.
Nekaj dni pogrešalo jih je vse, posebno krčme in kavarne, nenavadna tihota sledila je velikemu šumu.
A vse mine na svetu, tudi Mehikani so se sčasoma pozabili, čeravno se še marsikdo spominja veselih gostov.
Tudi novi cesar in cesarica zapustita Evropo.
Neizmerna množica zbrala se je na bregovih pri Miramare, ko odrine vrli Maks, ljubljenec cele tržaške okolice, posebno mestnjanov.
Marsikatera solza se lesketa v očeh ljudstva in Maks sam je jako ginjen, ko se loči od grada, kterega potem ni več vidil.
Je li bral svojo usodo v bukvah prihodnosti?
Prej ko zapusti Evropo, sprosi si blagoslov Papežev, da bi srečno dovršil težko in velikansko nalogo.
Tudi se zmeni s Papežem zastran cerkvenih zadev mehikanskega kraljestva.
Ko je vse opravil, zaupa življenje in prihodnost morskim valovam ter jadra nadepoln proti Mehiki.
Bilo je aprila 1864.
poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA
Zdaj je deloma bival v svojem gradu Miramare tik morja blizo Trsta.
To poslopje, po njegovih lastnih mislih sezidano, obdano s krasnimi vrti, na katerih se nahajajo rastline iz mnogih delov sveta, pričalo bo vedno o njegovi visoki omiki in umetnosti.
Tukaj bival je Maks do 3 OKT 1863 v miru in veselji s svojo ljubljeno Karloto.
Omenjeni dan obiščejo ga poslanci zbora mehikanskih plemenitažev, kterega je bil dal Napoleon sklicati, ter mu ponudijo cesarsko krono.
Naveličal se je bil že vrli junak tihega in samotnega kota, nemirni duh želi si širjega polja za svojo delavnost, ter prevzame težki jarm.
Menda ga je pregovorila tudi njegova gospa, bistroumna, visoko hrepeneča Karlota, da je bil tako hitro pripravljen, podati se v ptujo deželo med ljudi po dolgih vojskah in prekucijah popolnoma spridene.
In to ljudstvo zopet umiriti, mu dati postave in po tih vladati bila je zares orjaška naloga.
poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA
Maks, nadvojvoda avstrijanski, rodil se je na Dunaju 6 JUL 1832, bil je drugi sin nadvojvoda Franca Karola in Zofije, hčeri kralja bavarskega.
Že v mladosti poprijel se je z veseljem mornarstva in se dobro izobrazil.
Namenjen je bil postati poveljnik avstrijanskega brodovja.
Veliko je popotoval ter ogledoval bregovje in otoke srednjega in atlantiškega morja.
Leta 1854 stopi na čelo cesarskega brodovja, ktero je doslej v primeri z armado le malo veljalo.
Pod njegovim vodstvom povzdignilo se je hitro in pokazalo svojo gibljivost in moč v hudih bojih pri Helgolandiji in Visu.
Vse, kar velja zdaj, je storil bistri duh Maksa, on je tedaj stvarnik avstrijanske moči na morju.
Maks poroči se leta 1857 s Karloto, hčerjo Leopolda I., kralja Belgije.
V začetku tega leta izvoljen je bil deželni poglavar lombardo beneške kraljevine.
Njegovo prostoljubno in prijazno obnašanje v tih vedno nemirnih deželah bilo bi morda pridobilo ljudstvo cesarski vladi, ako bi se mu bila podelila veča oblast v notranjih političnih zadevah in vladanji.
Čistali so ga celo nasprotniki in hvalili njegov trud v prid dežele.
Ti stopnji odpove se že pred začetkom nesrečne vojske leta 1859.
poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA
https://youtu.be/AkXTOC1TRto
poslano v temi :: Zaradi cepiva ljudje umirajo, odgovorni trdijo ni res, video v hrvaščini ampak se splača pogledati to sprenevedanje in zanikanje odgovornih |
poslano v temi :: originalna imena za otroke