Uf, sem čist pozabil, ker sem zaposlen s kupovanjem novega aparata. Hvala, ker si me obvestil 🙂

poslano v temi :: 13

1513…je rabelj mučil čarovnico Jero, ki je po hudem mučenju priznala čarovnijo z voščeno lutko. Grešnici je ostrigel lase in vse dlake, nato pa zabadal igle v vsako sumljivo znamenje na koži. Če ni krvavelo, je bil to znak čarovništva. Zatem je grešnico pokončal z mečem in sežgal na grmadi. 1530…so pomilostili grešnico, ki je bila obsojena na bičanje. Postavili so jo na sramotilni oder za 1 uro, potem pa izgnali. Največja kazen za ženske je bilo utopitev, razen v primeru čarovništva sežig. 1547…so grešnici, ki je varala moža zagrozili, da jo bodo naslednjič živo zakopali ali živo zazidali. Grešnica bi bila že zdavnaj zazidana, če mož ne bi prosil za njo pred sodiščem. Milejša kazen je bila za ljubice in varajoče žene, da so morale pred rotovžem jahati lesenega osla, meščani pa so jo obmetavali z jajci in jo pljuvali 1569…je kovač ukradel 3 kože. Privezali so ga k sramotilnemu stebru, bičali in pregnali iz mesta 1593…so začeli s kaznovanjem pekov, ki so pekli prelahek kruh. Peki so morali prvič plačati 3, drugič 6 in tretjič 9 cekinov. Če so ga zalotili četrtič je bil pek kaznovan s potapljalko za kruharno. Petič je izgubil pravico do peke kruha, nakar je sledil izgon iz mesta. Zaplenjeni kruh so razdelili ubožnim očetom. Mesarje, ki so goljufali pri tehtanju, so privezali na križ, ki je stal za mesnicami za špitalom. Pijance in razuzdance so pred mestno hišo zapirali v norčijsko kletko in jih obmetavali z gnilimi jabolki 1611…je rabelj sežgal požigalca na grmadi. Ko so požigalca ujeli so iz goreče hiše nanj navezali poleno ali tram za vrat ali hrbet. 1613…je rabelj obglavil vlačugo nad vlačugami 1635…so žensko obsodili, da je pometala trg 1635… je rabelj vodjo upornih kmetov Jurija Levca obglavil, razčetveril in dele trupla obesil na štiri ljubljanske ceste 1638… je rabelj obglavil grešnika in ga sežgal skupaj z žrebico na grmadi zaradi seksa 1642…je ženska zavrgla otroka in se zatekla v Udmatu. Njen strah pred KRVAVO RIHTO je bil takšen, da je pri zidanem križu na Friškovcu, kjer so izvrševali smrtne kazni zgrudila in izdihnila DECEMBER 1644…je rabelj z razbeljenimi kleščami dvakrat uščipnil v prsa Gregorja Košiča in ga na morišču strl s kolesom 1645…sta dva vojaka umorila mesarja in se poskusila zateči v frančiškanski samostan, kjer bi koristila azilno pravico, kar jima ni uspelo. Iz mestne ječe ju je hotela osvoboditi vojska, kar je povzročilo spopad med vojaki in meščani. V spopadu je padel poveljnik, vojaka pa je kasneje usmrtil rabelj. OKTOBER 1650…je rabelj obglavil Jenžeta Kališa iz Polhovega Gradca, nato pa skupaj s kravo sežgal na grmadi pred Rotovžem. Kazen je bila izvršena zaradi seksa s kravo in ker krava ni klicala na pomoč z glasnim rjovenjem je bila sokriva zločina. 1661… je rabelj obglavil grešnika in ga sežgal skupaj z kravo na grmadi zaradi seksa NOVEMBER 1682…je rabelj obglavil grešnico, ki je zavrgla otroka JULIJ 1686…je rabelj natezal na vrvi nekoga iz Metlike in mu nekaj dni zatem odsekal glavo in jo pribil na vešala 14. NOVEMBER 1691…je rabelj truplo Maruše Kuniške, ki je umrla na Tranči pri mučenju, sežgal. MAJ 1692…je rabelj mučil 5 čarovnic in jih sežgal na grmadi JULIJ 1692…je rabelj na Tranči obril 3 čarovnice in jih hudo mučil, nato obglavil, sežgal in zakopal. V letih 1691 in 1692 je pokončal 20 čarovnic in čarovnikov. 1694…je rabelj mučil zadnji dve čarovnici MAREC 1697...je rabelj obglavil krojaškega pomočnika, ki je z mečem zabodel svojega mojstra in njegovo ženo, otroka pa ranil. Najprej se je pomočnik poslužil azilske pravice v samostanu, po 3 tednih se je iz samostana pretihotapil. Ko se je vrnil v mesto po svojo obleko so ga prijeli. JUNIJ 1704…je rabelj obglavil grešnika, ki je seksal z živaljo. Oba je sežgal. JANUAR 1713…je rabelj obglavil grešnika, mu odsekal roko, truplo položil na kolo, glavo in roko pribil z žebljem na kolo FEBRUAR 1718…je rabelj vžgal žig v hrbet grešniku 1749…je rabelj obesil dezerterja pred Pisanimi vrati, dva na sedanjih Prulah 04. MAREC 1750…je rabelj pred rotovžem obglavil morilca svoje priležnice 1786…so dobili nočni rogovileži 5 do 10 batin s palico

poslano v temi :: Visoska kronika

Kakor so nas učili je res našel kroniko in potem objavljal v Ljubljanskem zvonu.

poslano v temi :: Visoska kronika

Iz zanesljivih virov vem, da Janez Tavčar sploh ni napisal Visoške kronike.

poslano v temi :: Visoska kronika

ne morem verjet, da si taka do mene slik pa ne kažem, ker je forum neprijazen do kazanja slik, razen če slike prenesem v youtube

poslano v temi :: Kaj pravite na ta stroj?

men pa je všeč

poslano v temi :: Kaj pravite na ta stroj?

https://youtu.be/z6-P3pFhmQI

poslano v temi :: Umrla je legenda

Kupil bom tega ali pa Z5 in objektiv Z 24-200. Pravzaprav bom bolj menjal, ker jim bom dal staro opremo v račun. Ta aparat ima svoje objektive. Z FTZ adapterjem lahko daš gor F objektive, ki naj bi normalno delovali na tem aparatu. Na Z7 pa menda ne delujejo najbolje, ker je aparat prehiter za F objektive. O objektivu pa lahko prebereš tukaj: https://lukaesenko.com/nikon-nikkor-z-24-200mm-lens-review/ 24-200

poslano v temi :: Kaj pravite na ta stroj?

Število ptujcev, ki živijo v Mehiki, zneslo je leta 1860 25.000 ljudi raznih narodov. Zdaj jih je morda še več. Zunaj blizo 200.000 divjakov, ki se klatijo v severu večidel po gojzidih, so vsi prebivavci rimsko katoliške vere. Vladajo jih en nadškof in dva škofa, ki so se vedno vtikali v državne zadeve in si pridobili dokaj bogastva. Skoro vsi punti vzdignili so se zoper duhovščino, kteri so hotli vzeti prebivavci in posamezni poglavarji posvetno oblast, pa večidel jim je spodletelo. Taka je bila dežela in prebivavci, ko se je Juarec, sodnik Maksimilijanov, Indjan po rodu, vrinil na čelo republike. Že v mladosti se je bila poprijela bistra glava učenosti in čeravno nizkega rodu postal je že v 22. Letu svoje starosti doktor pravice. Potem bil je pravnik in si pridobil s pravičnim ravnanjem ljubezen in zaupanje cele dežele. Ko je postal predsednik zbora, nadjati se je bilo, da je napočila nesrečni deželi zarja veselih dni. Ni se tiščal niti duhovščine, niti vojakov, marveč slušal je vsakega brez razločka in mu pomagal, ako mu je bilo mogoče. Po lastni skušnji poznal je do malega vse bolečine in rane ljudstva, vse potrebe dežele. Sklene vse prestrojiti. Nar prej zmanjša državni dolg, potem obrne se proti francoskemu vojskovodju Miramonu, ki se je vsilil v Mehiko, in ga premaga. Njegova stranka zdaj veselja ne ve, kaj početi. Komaj je Juarec stopil v glavno mesto, zapodijo njegovi prijatli španskega in papeževega poslanca. Tudi druge poslance razžalijo in zapirajo, silijo proste Evropejce v vojaško suknjo. Enake krivice jele so se goditi vsaki dan. To početje razkači evropejske vlade. Španjoli pošljejo nar prej nekaj bark in 6000 mož iz Kube v Verakruc, potem prijadra še nekaj angleških in francoskih ladji z vojaki. Dosegli so le toliko, da se je sklenil pogoj, da se Evropejcem ne smejo kratiti pravice, evropejske vlade pa ne vtikati v mehikanske zadeve. Tedaj bile so razvite homatije, a Napoleonu pogoj ni po volji. Španjska in angleška vlada pokličeti svoje vojake nazaj, francoski oddelek pa ostane v deželi, ter se pomika vedno naprej v notranje kraje. A ta peščica ni se zamogla dolgo braniti, tedaj ji pride na pomoč 25 000 mož iz Evrope pod vodstvom generala Bazaine. Ta za Mehiko zadosti velika armada hitro zapodi Juareca in si pridobi veči del dežele. Da bi si pa tudi prebivavce prikupil, razglasi Bazaine, da se ne bojuje z ljudstvom, temveč le z Juarecovo stranko. Prepusti ljudstvu volitev nove vlade. Zbor 35 plemenitažev sklene, da se v Mehiki vstanovi cesarstvo, ter krona ponudi avstrijanskemu nadvojvodu Maksu. Ako bi se pa ta branil, naj poišče Napoleon druzega primernega vladarja.

poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA

Menda se da kupiti dodatek, ki oblečene ženske slikne kot bi bile slečene.

poslano v temi :: Kaj pravite na ta stroj?