https://youtu.be/cT-HqyI3eDg

poslano v temi :: LINZ

kdaj so pa prsi šle v uho?

poslano v temi :: Ana Soklič s to pesmijo gre Slo. na Evrovizijo 2021

Vrnimo se nazaj v Mehiko. Tu je nesrečen ukaz, po kterem se mora vsak vjetnik Juarecove stranke brez vsmiljenja ustreliti, le pre hitro spolnil. Cesarski general Mendec vjel je dva sovražna vojskovodja. Vojaška sodba obsodi ju k smrti in oba bila sta vstreljena. Tako grozovito ravnanje razkači Juareca, ki komaj čaka, da bi se odpeljale francoske trume, da bi potem vdaril po puhlem cesarstvu in ga razrušil. Bazainu pa se vkljub povelja svojega cesarja ne mudi. Odlašal je odhod od dne do dne, a ne iz ljubezni ali prijaznosti do Maksa, timveč zavoljo lastnega dobička. Malo pošteni mož kupčeval je po deželi in razposodil svoje denarje kupcam, ktere je zavoljo svojega prida moral braniti, dokler se je dalo. Zavoljo tega in ker so bila nar važniša mesta Puebla, Mehika in Verakruc še cesarjeva, bala se ni vladna stranka še nič kaj hudega. Ko pa se sliši, da se je podalo važno mesto Matamora republikanskemu generalu Eskobedu, se prestraši vse in obupa. Neprenehoma napreduje sovražnik, cesarski se vmikajo. Bazaine se brani le svoje kože, zbira svoje čete in daje republikanam priložnost, da se brez zadržka bližajo Mehiki. Večje ceste so že zaprte, veliko mest že vzetih. Mehiko oklepajo v vedno ožjem krogu. Sliši se tudi, da je cesar nevarno zbolel in namerja se kroni odpovedati. Ko bi bil to storil, ne bi ga bila zadela grenka usoda. A on ne misli nič tacega, timveč tolaži osupnjeno ljudstvo s sledečimi besedami: Stal bom na prestolu, kamor me je poklicala prosta volja naroda, težave in nevarnosti ne bodo me odvrnile od moje dolžnosti. Nevarnost ne omami pravega sina Habsburške rodovine. Večina naroda volila me je, da branim njene pravice proti sovražniku reda, premoženja in prave samostalnosti. Vsemogočni Bog nas bo tedaj varoval, ker resnično je ljudstva klic božji klic. To se je skazalo že večkrat, to se bo tudi zdaj, ko se ima dežela preroditi.

poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA

Zdaj sklene pogumna Karlota, iskati zadnje pomoči, da reši zapuščenega moža. Odpelje se junija mesca, iz Amerike, ter se poda v Evropo, nadjaje se krepke podpore. Blaga gospa ni mislila, da ne bo vidila nikdar več niti svojega dragega Maksa, niti Mehike. 10. avgusta dospe v Pariz ter se brez zamude poda k Napoleonu. Cesar sprejme jo z mrzlem obrazom, njegove prve besede ne pomenijo nič dobrega. Vse prošnje prestrašene in obupljive gospe, da bi ji dal vojakov in denarja, odletijo od jeklenih prsi Napoleona. Ne gane ga britko in ojstro očitanje, ne razžaljive besede. Maje le z ramami, pa ne dovoli ji nobene prošnje. Francoski cesarici smili se nesrečnica, a več ko solze, ne zamore ji dati. Državni minister dobi povelje, ji z lepo naznaniti, da je vse njeno upanje in zahtevanje zastonj, da ni mogoče francoski vladi, prelomiti obljube, ktero je dala svojemu ljudstvu in državam severne Amerike. Tega povelja znebi se minister s takim vspehom, da Karlota zapusti z veliko žalostjo Pariz in se poda v samoten in tih Miramare. Konec septembra mesca popotova v Rim. Papež Pij IX. sprejme jo prav prijazno. Kmalu potem zapazijo njeni služabniki, da se je bati zastran pameti blage gospe. Nesrečnica zmislila si je, da ji žuga povsod strup, le v papeževi palači, kjer so ji bili stanice pripravili, se ji zdi varno, le tukaj ne boji se ničesar. V kratkem ni nihče dvomil, da je um revce otemnel. Obnorela je ! Po nasvetu zdravnikov se vrne v Miramare, ker upati je bilo, da bosta samota in mili zrak tega kraja, kjer bo ločena od sveta, njenem zdravju vgodna. Ali vsa skrb, vse prizadevanje zdravnikov, vsa postrežba ne koristi veliko, temna megla ne zapusti njenega uma. Ker bi ji morda prememba zraka koristila, preselila se je v domovino, v grad, kjer je bila rojena. Pa tudi znani domači kraji in prijazna okolica, spomini na mlade leta dozdaj je še niso ozdravili. Kaj bi počela revica, ko bi zvedila strašno smrt svojega Maksa !

poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA

Francoski generali, ki so s tolovaji in puntarji zelo vjstro ravnali, storili so boj še bolj srdit. Cesar Maks jim zapove še večo brezozirnost do vjetih. Nesrečni ukaz od 2. oktobra 1865 glasi se: Vsak, kdor bo vjet z orožjem v roki, se mora kakor hudodelnik ali tolovaj brez odloga v 24 urah ustreliti. Ta ukaz razkači vse nasprotnike cesarstva. Bil je velik pregrešek in prisili republikane, enako ravnati z vjetimi. Tedaj se je srditi boj preobrnil v klanje. Morda bi cesar Maks danes še živel, ako bi ne bil dal nesrečnega ukaza. Poglavitni vzrok njegove pogube pa je bilo pomankanje denarja. Mehika bila je že obožana, ko je Maks nastopil kraljestvo. Neprenehana vojska požira silne zneske, še več pa se porabi denarja za ceste, pota, mostove… Ko je bil blagi cesar svoje iz Evrope prinešene miljone v prid dežele obrnil, prične se žalostna doba stisk. Nikjer ne dobi denarja na posodo in vojaki, ki morajo čakati plačila, jamejo godrnjati, ker ne dobijo živeža. Vrh tega se na njegovem dvoru prepirajo Mehikani, Avstrijani in Belgičani, si nagajajo in eden druzega črnijo iti. Tega duha se naleze v kratkem cela armada, vojaški red gre rakom žvižgat in cesar je vkljub sovražne zadrege prisiljen, svojo stražo izpustiti, oddelek dragonarjev razdreti ter prositi ošabnega in brezozirnega generala Bazaine, da mu da francosko stražo v palačo. S tem si je postavil Maks sam prav sitnega oskrbnika. V tem ko cesarstvo samo od sebe razpada v notranjem, proti mu tudi od unanje strani poguba. Francosko ljudstvo je že očitno godrnjalo, da Napoleon, podpiraje ptujca, pogublja ljudi in trosi denar brez dobička. Nezadovoljnost ljudstva ostraši Napoleona. Ne upa si dalje pošiljati v Mehiko niti denarjev, niti vojakov, in ko mu slednjič blagajnik severnih držav, Zevard, jame žugati, da bo podpiral Juareca, spozna francoski vladar, da je čas, pustiti v nemar Maksa in Mehiko. Obljubi tedaj Zevardu, da bo do novembra mesca 1867 svoje vojake, vsakega polleta tretjino, poklical iz Mehike. To je bila poguba mehikanskega cesarstva, to je bil začetek konca.

poslano v temi :: CESAR MAKS IN MEHIKA

Mončika je samo za južne.

poslano v temi :: Ana Soklič s to pesmijo gre Slo. na Evrovizijo 2021

Tudi pomešano je naključno.

poslano v temi :: Naj se pohvalim

091

poslano v temi :: Naj se pohvalim

sem na flickrju vtipkal 091 in mi je pokazalo mojo sliko

poslano v temi :: Naj se pohvalim

sem pogledal slike ta Jasna se mi ne zdi boh ve kaj tko da ne bom gledal

poslano v temi :: Naj se pohvalim