Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
14 JUN 1457
Je bil cesar v Radolci, kojo so bili njegovi vojšaki oblegovali ino vzeli.
Od tod je peljal cesar svojo vojsko na Koroško.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
31 MAJ 1457
Je pisal iz Rima papež Kalikst III. kralju Ladislavu opominovaje ga, naj bi se spravil s cesarjem, s kojim je bil v prepiru zavolj celske grofije.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
27 APR 1457
Je od vogerskega kralja Ladislava prišel ukaz, celsko grofijo nikomur drugemu kakor njemu izročiti.
To je bil uzrok, da se je zdaj Vitovec za pravice svojega kralja potegovati začel.
Naglo je on v svojem gradu Grebenu na Horvatškem vojšake nabral ino je s njimi skrivaj gor proti Celi rinil.
V saboto 30 APR še pred dnevom je Vitovec nenadoma od savinske strani Cele naskočil ino je v mesto planil, cesarja vjet.
H sreči se je pa bil cesar poprejšni večer s nekimi dvorniki v gorni celski grad podal ino je bil tako tej nevaršini odletel.
Huje se je pa godilo ostalim cesarskim dvornikom, koje je bil Vitovec v spodnem celskem gradu zasačil.
Vsi ti so bili vjeti ino so se morali za drage denarje rešiti.
Kerški škof je moral 6300 vogerskih goldinarjev rešitve obljubiti ino svoje grade do tedaj zastaviti, da bode te denarje poplačal.
Po gradu je Vitovec vso zlatnino, srebernino, orožje ino tudi cesarski pečat pobral.
Ravno tako je oplenil tudi hiše onih mestlanov, ki so na strani cesarja bili.
Potem je pa rinil s svojimi vojšaki pred gorni celski grad ino je tamo cesarja 8 dni oblegoval.
Kad je pa zvedel, da vitezi ino vojšaki iz vsih krajev cesarju na pomoč hitijo, je še zvunaj Cela oni krasni gradič, pri kterem je zali vert bil ino v katerem so rajni grofi radi stanovali, porušil, je neki dan rano, ko je ravno gosta megla dolino pokrivala, svoje konje nasedla lino se je s svojimi vojšaki zopet proti Grebenu vgenil.
Cesar rešen iz te velke stiske, je v Cele posadko vložil ino je svoje ostale vojšake nad celske grade, ki se še njemu niso bili vdali, razposlal.
On sam je bil 22 MAJ 1457 Cele zapustil ino je v Lublano šel.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
24 MAR 1457
Sta v Celi cesar ino Vitovec med saboj razgovor imela, v kojem je cesar Vitovecu obljubil, mu sternberski grad v vlast prepustiti, njega ino njegov zarod v baronski stan s sternberskim gerbom povzdigniti, ino mu je dovolil pravico, s rudečim voskom pečatiti.
Više je cesar izgovoril, da ne bode Vitovecu ino njegovemu zarodu treba, deželskimi sodnijami na Štajarskem, Koroškem, Krajnskem ino v Metliki, temveč samo le vojvodu odgovor dajati.
Slednič je še cesar Vitovecu obetal neki grad s 600 funtov vinarjev dohodki, 500 funtov vinarjev letne plače do smerti, tudi verh tega še 1000 goldinarjev na roko, ako zapusti službo kralja Ladislava ino v prihodno cesarjev vojskovodja in svetovavec biti hoče.
Vitovec je cesarju odgovoril, da nemore poprej v cesarsko službo prestopiti, dokler mu kralj Ladislav slovo ne da, ino je obljubil onih 120 funtov letnih dohodkov v ortenburški grofiji, koje mu je bil grof Ulrik Celski podelil, cesarju prepustiti, kader bode od njega obljubleno plačo prejemal.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
20 MAR 1457
Je v Slovenski Bisterci cesar pooblastil svoje svetovavce, mest njega pogodbo storiti s služniki rajnega celskega grofa ino s vsimi, ki še imajo kaj tirjati za tim rajnim grofom.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
16 FEB 1457
Udova grofinja Katarina je hmalo po smerti svojega moža, grofa Ulrika Celskega, svoje naddvornike, viteze ino svetovavce sbrala posvetovaje se s njimi, kaj bi s posestvi storiti bilo.
Sklenili so v tem sboru, celsko grofijo le samo tistemu izročiti, kojemu jo bode deržavni sbor prisodil, jo pa tudi njemu poprej ne prepustiti, da bodo vdova grofinja svojo vdovino ino jeterno, naddvorniki, vitezi ino ostali služabniki pa svojo plačo za rajnim grofom prijeli.
Potem so še v tem sboru Vitoveca izvolili vojskovodja celske grofije ino so vdovi celski grofinji vernost prisegli.
Kako modra je ta sklenitev bila, se vidi po tem, kajti se jih je bilo 24 snubačev za celske posestva oglasilo.
Naj imenitnejši med njimi so bili cesar Miroslav IV., česki ino vogerski kralj Ladislav, vojvoda Albreht, tirolski grof vojvoda Sigismund, tešinsko glogavski vojvoda, goriški ino modruški grof.
Vsled pogodbe, kojo je bil cesar 16 AVG 1443 s Celskimi storil, so si Habsburski hmalo po smerti grofa Ulrika Celskega prizadevali, celsko, ortenburško ino sternbersko grofijo v svojo vlast spraviti.
Že 13 DEC 1456 so cesar Miroslav, njegov brat vojvoda Albreht ino tirolski grof vojvoda Sigismund iz Wiener Neustadta grofu Joanezu Goriškemu pismeno naročili, jim grada Drauburg ino Komen izročiti.
Ali goriški grof kakor tudi naddvorniki ostalih celskih gradov so se njih tirjanju zoperstavljali.
Zato je cesar skusil celske posestva siloma si pridobiti.
Beremo, da je cesar iz Gradca v svojem dopisu 27 JAN 1457 Kasparju Melzu, oskerbniku krajnskega glavarstva, ukazal, ljudi ino konje pripravljati, da mu bode mogel, ako bi treba bilo, hitro na pomoč priti zlasti proti Celi.
14 FEB 1457 so v Gradcu naprošeni razsodniki celsko grofijo cesarju Miroslavu prisodili.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
Truplo umorjenega grofa so po naročenju kralja vso zakrito iz Belgrada v Cele peljali, kjer ga je vdova grofinja Katarina s svojimi vitezi, služabnikami ino mestlani s velikim žalovanjem ino jokom sprejela ino v kapelo spodnega grada spremila.
Na dan pokopa so ga s černo ogernjenimi konji iz kapele v minoritarsko cerkev peljali.
Dolga procesia ljudi ga je s banderi ino gerbami grofij ino grofovskih gradov v cerkev spremila.
V cerkvi, ki je vsa osvetlena bila, je pred glavnim altarjem pripravlen bil mertvaški oder, ves s dragim suknom pregernjen ino s velkimi svečami osvetlen.
Pred odrom je napravlen bil altar tudi ves s dragim suknom pregernjen.
Na ta oder so položili merliča, kojega so ostopili černo oblečeni vbožci, ki so goreče sveče v rokah deržali.
Ko so minihi vigilje zapeli, je ljudstvo glasno po cerkvi plakati začelo.
Po vigiljah je bila mertvaška meša pri altarju, ki je pred odrom stal.
Pri tej maši se je vdova grofinja, kad so mešnik po evangeliju oremus zapeli, vsa razjokana vzdignila, je okoli altarja šla ino je darovala.
Za njoj so šli ino darovali vsi vitezi, plemenitaši, vradniki ino služabniki rajnega grofa.
Po tem darovanju sta pred oder stopila dva verla moža, ki sta donesla eden 5 bander, naime: celsko, ortenburško, saneško, sternbersko ino zagorsko, drugi pa mertvaško bandero, koje sta vse okoli odra postavila.
Za njima je prijahalo na černo ogernjenih konjih 12 černo oblečenih dečakov.
Ti so prinesli ino na oder položili rajnega grofa oklep, napersje, buzdovan, meč, čelado ino gerb.
Za njimi se je še vzdignil ves oklepjen jaki mož.
Ta je v roke vzel škit, čelado ino gerb rajnega grofa, se je pred odrom na tla vergel, je glasno ino tužno kričal:
Grafen von Cilli und nimmermehr!
Grafen von Cilli und nimmermehr!
Grafen von Cilli und nimmermehr!
Potem je raztergal bandere ino razlomil gerb rajnega grofa.
To slišati ino videti je vse ljudstvo po cerkvi taki jok ino krič zagnalo, da se je njega glas daleč okoli razlegal.
Po končanem mertvaškem opravilu so truplo rajnega grofa Ulrika v cerkveno grobnico položili zapevaje mu večni mir in pokoj.
Grof Ulrik II. Celski, sin grofa Miroslava II. ino njegove žene grofinje Elizabete Modruške, je bil 50 let star, ko ga je silna smert iz tega sveta v večnost presadila.
Bil je visoke, kolj čverste postave, suhega života, blagega pa zalega obraza.
Njegove oči so bile velke pa kervave, njegove perse močno napete, noge tanke, njegov glas pa hripast.
Bil je bistrega uma ino pri svojih poslih ino opravilih nevtrudliv.
Dolžijo ga, da je bil silno nasladen ino hinavšen, malo kedaj mož besede, po ptujem blagu lakomen, s svojim premoženjem pa zapravliv.
On si je brado bril ino lase kodral.
Njegova obleka je bila zmirom krasna ino zlatom prešita.
Zapustil je vdovo grofinjo Katarino, hčer serbskega vladarja Jurja Brankoviča ino njegove žene Irene Kantakucene.
Vdova grofinja je bila staroverka ino je svojega popa pri sebi imela.
Rodila mu je dva sina Hermana ino Jurja, ino hčer Elizabeto, ki so pa vsi že v svojih mladih letih pomerli.
S grofom Ulrikom je tedaj pomerl moški zarod celskih grofov, ki so 115 let v Celi vladali ino daleč po svetu sloveli zavolj svoje moči ino svojega bogastva.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA
23 JUL 1456
Je junaški Sibinjanin Turke pri Belgradu slavno zmagal ino jih v beg zagnal.
Ali že nekoliko dni pozneje je Sibinjanin svoje živlenje sklenil za kugo v taboru.
Hmalo so se zdaj Turki zopet sbrali ino so vnovič gor proti Donavi silili.
Nad nje so v Vogarsko hiteli križari iz vsih dežel.
Tudi kralj Ladislav je v Vogersko prišel s celskim grofom ino je s njim šel h deželnem sboru v Futak.
V tem sboru so se dopolnile želje grofa Ulrika Celskega, kajti so ga Vogri tu izvolili svojega kraljevega namestnika.
Ali ravno ta toliko poželjena čast je bila uzrok njegove propasti.
Ivan Sibinjanin je zapustil dva sina: Ladislava, ki je bil po njegovi smerti velitel v Belgradu, ino Matiaža.
Ladislava je stranom merzelo, da so Vogri nasprotnika njegovega očeta izvolili kraljevega namestnika v Vogarskem, stranom se je pa zbal, da bode grof, kakor poprej njegovega očeta, zdaj njega ino njegovega brata zalezoval.
Torej ko sta prišla kralj ino grof Celski s 4000 križarov pred Belgrad, je Ladislav Sibinjanin samo le kralju, grofu Celskemu ino Vogrom mestne vrate odperl.
Ostali križari so se pa morali zvunaj mesta utaboriti.
Tu v Belgradu je bil neki v roke dobil Ladislav Sibinjanin pismo, v kojem je grof Celski svojemu tastu Brankoviču naznanoval, da mu hoče poslati dve krogle, kakoršne še videl ni, to je glave Sibinjaninov.
Ladislav pokaže ovo pismo svojim prijatlom ino pokliče po njih nasvetu celskega grofa h sebi.
Grof Ulrik je neki bil ravno pri sveti maši, ko mu je ta poziv došel.
Svarili so ga scer neki, naj bi se varoval Sibinjanina, ali grof ni porajtal njih svarjenje, temveč je pod svojo halo oklep oblekel ino se je h Sibinjaninu podal.
Ko grof do njega pride, mu Sibinjanin omenjeno pismo pred oči derži ino mu začne vse njegove zvijače ino hudobije sponašati.
Hudi prepir se na to med njima vname, v kojem se grof toliko razserdi, da poleg stoječemu vojšaku meč izdere ino s njim po Sibinjaninu vdari.
Sibinjanin pristreže srečno ta nahlej s svojoj rokoj ino zaupije v roko ranjen:
Vbite Celana!
Hitro planejo zdaj Vogri s svojimi meči nad grofa, ki se scer dolgo ino hrabro njim nasproti brani, ali vendar toliko nasprotnikov premagati nemore.
Poln ran ino ves kervav se na tla zverne Ulrik, posledni grof Celski, ino izdahne tamo v Belgradu svojo dušo 9 NOV 1456.
poslano v temi :: CELSKA KRONIKA |
poslano v temi :: SLIKANICA