9 OKT 1848 Ob 11. uri po noči je začel boben po Celi ropotati ino narodno stražo na svoje sberališe v svetovavnico klicati. Tamo je pričakoval stražare neki dijak, iz Mureka doma, ki je imel pismo od štajarskega vladarja grofa Wikenburga, po kojem mu je dovoljeno bilo, Štajarce Dunajčanom na pomoč pozvati zoper Horvate, koje je bil ban Jožef baron Jelačič pred Dunaj pripeljal. Po kratkem razgovoru je pa velitel Gurnik stražarom izustil svoje mnenje, da bi Celanom ne bila čast vdariti nad sosede verne Horvate, ki so svoje meče za cesarja potegnili. Tako so tudi menili skoraj vsi tukajšni stražari ino mu niso hteli dovoliti, da bi se bilo pri cerkvah zvonilo ino tako ljudstvo vkup klicalo, zatorej se je moral poslanec zopet po noči nazaj v Gradec poverniti, brez da bi bil tu kaj opravil. Le dva sta bila, eden engenieur assistent na kolodvoru, drugi pa dijak, ki sta drugi dan od tod šla Dunajčanom na pomoč. Za to svoje verlo obnašanje je dobila celska narodna straža od generala barona Nugenta pohvalno pismo iz Velke Nedle od 4 NOV 1848, od generala Weldena pa 240 piemonteskih pušk.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

ko sem si ga meril je bil vedno 23

poslano v temi :: Narkoza

jaz se vedno spomnim na število 13

poslano v temi :: Narkoza

5 AVG 1848 Se je po železnici v Cele pripeljal pervi batalion, 1400 možev, štajarskih dobrovoljcev, katere so Celani prav mastno gostili. Drugi dan so se od tod naprej v Italio napotili. Noč ino dan so šli ta čas skozi Cele vojšaki v Italio. Prišli so oni sem po železnici, od tod so se pa na vozeh naprej peljali.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

26 APR 1848 Je bila na jarmenčah volitev poslancev za frankobrodski parlament. Le malo jih je bilo, ki so si prizadevali sbranemu ljudstvu dokazovati, kako nevarno ino nespametno je za austriance, poročnike pošiljati v frankobrodski parlament. Zoper te se je vzdignilo mnogo mestlanov, ki so modrovali od velke sreče, ki nam bode iz Frankobroda došla, da, nekega dijaka, ki je iz Dunaja sem h volitvi došel, ino je tudi za frankobrodski parlament ves vnet bil, so neki mestlani na svoje roke vzdignili ino ga na mizo postavili, od koder si je prizadeval dopovedati, kako bode vse razpadlo, ako se ne bode za Frankobrod volilo. Ljudstvo je to verjelo ino volilo, onim pa, ki so pred volitvoj svarili, so bili neki mestlani ta dan mačjo musiko namenili, kojo je pa velitel narodne straže zabranil.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

25 APR 1848 Se je obhajal rojstni dan njih veličanstva cesarja Ferdinanda I. Bilo je do 10. pred poldnem sveto opravilo v farni cerkvi, pred kojoj so vojšaki ino stražari razpostavleni bili. Popoldne se je narodna straža v Bežigrad napotila, kjer se ji je na znanje dala nova ustava. Svečer je bilo zopet mesto osvetleno, ino stražari so tursko musiko s gorečimi baklami po ulicah mesta spremljali.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

21 APR 1848 Je celska narodna straža 200 cesarskih pušk iz Gradca dobila.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

9 APR 1848 Je velitel celske narodne straže v razpisu vse narodne straže celskega okrožja povabil, naj bi one vse s celskoj narodnoj stražoj vred pod edno velitelstvo stopile. Ali zastonj je bil ta poziv, ker zvunajnim stražam to po voli ni bilo.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

3 APR 1848 Je iz Italie v Cele došel grof Zichy Ferraris, bivši vojaški velitel v Benetkah, ki je bil to mesto 22. marca puntarjem izročil. Po terjanju celske narodne straže je tukajšni c. k. četnik grofa vojaški sodniji v Gradec poslal.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA

16 MAR 1848 V četrtek, o 1. uri po poldne je s banderami okinčan hlapon vozovlak pripeljal v Cele, po kojem je došla novica, da so cesar Ferdinand I. censuro vzdignili ino namestovanje ljudstva dovolili. Ta novica se je ko blisk po mestu raznesla in vse je hitelo na kolodvor se tam resnice prepričat. Ob 3. uri po poldne so trije mestlani na kolodvoru vzdignili 3 nagloma narete bandere ino so jih s turskoj musikoj ino s glasnem vpitjem spremlajočega ljudstva v mesto nesli. Med muziko ino kričanje ljudstva so topovi iz šmiklavžkega hriba gromeli. Prišli so z banderami naj prej po velkem tergu, po gosposki ulici pred hišo krožnega poglavarstva, kjer so zapeli narodno pesem, ino potem pred svetovavnico, kjer so bandere shranili, gradjani pa s pukšami na stražo stopili. Zvečer tega dne je bilo mesto krasno osvetleno ino gradjani so s gorečimi baklami ino s turskoj musikoj mesto obhodili, ljudstvo je pa po mestu kričalo, da se je njega glas daleč okrog razlegal. Drugi dan, 17. marca, po izgledu ostalih mestlanov so zdaj tudi Celani narodno stražo vstanovili. Uradniki ino gradjani, stari ino mladi, so na jarmenče eksercirat hodili. Velitela narodne straže so si izvolili bili celskega poštnarja Vincenca Gurnika.

poslano v temi :: CELSKA KRONIKA