delal, gledal tv...

poslano v temi :: Danes sem zvedel nekaj groznega

13 dogaja 🙂

poslano v temi :: GOSTILNE

Da smo 13ga.

poslano v temi :: Danes sem zvedel nekaj groznega

IZVESKI Izveski s slikami in napisi so bili nekdaj na ljubljanskih gostilnah redki. Kolikor je bilo teh, so bili 1860 vsi nemški. Taki so bili do novejše dobe tudi jedilni listi. Z napisi na trgovinah in uradih vred so dajali gostilniški napisi Ljubljani nemško lice. Prvi slovenski napis se je prikazal na Svetega Petra cesti nad gostilno Pri Golobčku konec 1866. Obešanje izveska ali krščenje gostilne se je vršilo na slovesen način, o čemer priča vest o ščitu nad vrati krčme Pri Črnem orlu ali Zum Schwarzen Adler na Luži. Črni orel je star ljubljanski ptič. Že leta 1637 je sprejemal žejne goste pod svoja krila. Valvasor poroča, da je v hišo, kjer je tičal Črni orel, treščilo 25 AVG 1637. Gostilna je bila nekje v Gradišču. Sredi 1838 je naznanil celovški prevoznik Ivan Panritsch občinstvu, da ne bo več ostajal pri Maliču, nego pri Črnem orlu. Na Luži se je zval zapadni del Rimske ceste. Tisti črni orel, ki ga je vpodobil neznan slikar, je prifrčal na Lužo 18 SEP 1858. O tej priliki je bila prirejena slavnost v krčmi Antona Lisca vpričo stalnih in slučajnih gostov, ki so se zabavali o tej priliki s petjem, godbo in plesom. Na sporedu je bila tudi prigodnica, ki jo je na krčmarjevo prošnjo skoval njegov prijatelj veseljak Fran Valenta. Dasi je poln hib, priobčujemo tu precej kosmat proizvod: Lublanski zev folk se po ulicah vali. Škricmani stari in tudi mladi. Use dirja na Lušo, Bog ve, kaj je tam. Al tepe en mofh babo, al je sgoru en hram? Jest pertezhem tud vun, per usak stopni p… Al vidu tam nesim ne vogen, ne dim. Pa pred eno hišo, Velik folka stoji. Ed´n drug´mu pomiga, sa norca smo mi. Na enkrat sagleda en gospod is očmi, de nad hišnim uratam se nekej bliši, Savuka prov glasno, se prime sa … Prav, vid´te en čudeš, tle visi en škit. Oštarija usa nova, sa lušo en cir. Je vstvarjena tukaj, to je vunder hudir. Kdo je neki tle birt, se šiher štima. Mende Lisec se piše, pa še lise ne ima. Birtna je prov lušna, poslušajte me vi. Take kuharce dobre na svet nekir ni. Le Hčirka nar raj per mladenčah tizhi. Tam se njen serčik nar bol ohladi. U tej oštariji se bir in vinu dobi. Birt ga pa učas mal pokersti. On prav, kaj pa je, če t´ga greha sim kriv, sej sim čisto vodico u sočik uliv. Sato, ki je Tone pregrešen, k´ne mara sa nič, je na Shild mu perletu en prov čern tič. Veš lubi moj Lisec, čern tič je urag. Če piačo boš mešov, te bo opraskov ta spak. Namest Odlarja b´biu golobčka jest usev. Prov lepiga bel´ga, tega b´biv jest vesev. Nedolšnost je bela, čern je pa greh. Lub´ Tone! Od greha je šje tok poln toj meh. Sato skerbi sa pijačo sa dobro uselej. Tak bomo k´teb peršli še rad sa naprej. Če pa tega ne očeš, sturiš ti drugač. naj Odlar te sterga ta černi rogač. Usak dan, če moliš, prosi Boga. Deb ti na čelo ne srasla roga. Maš šeničico fletno, o srečen si ti. Ona je čista, malktirkrat si ti vamp s vinam nali. Pridgvali so undan Pater Angelus Rant. De pride Lisec Tone u kratkem na kant. So rekli, on je bil malktirkrat golant. Poreden pa smiram, kje bil on še fant. Anton je prov umen, on je ta prav tič, pametnej koker ta nar starej čič. Sa vince popiti njima on par. Sato ga pa mora tud večkrat isdar. Sdej sim povedov, kaj je treba blo bit. Srečen postavlen sa oštarijo je škit. Sdej skusmo pa birtno in birta častit. Tud Resko to fletno, na sdravje jim pit. Mi očmo tud usi, naj bo gospod ali kmet. Veselja tud dones en malu imet. Sauriskajmo ukupaj, Bog nej nas šivi, glaške sagrabmo, le pijmo ga mi.

poslano v temi :: GOSTILNE

IMENA S tujim laškim ali nemškim imenom so klicali krčmarja ali gostilničarja. Že Trubar omenja ošterijo. Ta beseda se čuje še dandanes med ljudstvom. Ima jo tudi narodna pesem: Kaj oštirji delajo? Delajo tako: Na mizo vince nosijo, da fantje kronce trosijo. Laške oštarije še ni izpodrinila domača gostilna ali krčma, ki sta obe vtemeljeni v staroslovenščini: Gostilnica Gostilnik Gostinnica Gostinnik Krčbnik Krčmnik Krčmovati Beseda oštarija ni le živela v ustih navadnega ljudstva, nego tudi v knjižni rabi. Iz protestantovske se je preselila v katoliško knjigo. V perikopnem slovstvu je bila domača v 17. in 18. stoletju. Ofhterja navaja Hipolit leta 1715. V Pohlinovem Malem besedifhi 1781 ni oštarije, nego kerzhma, kerzhmar, kerzhmariza, kerzhmarishe, a v tej knjigi Kmetam sa potrebo 1789 rabi Pohlin oshtaryo. V Gutsmanovem slovarju 1789 so nanizane Kerzhma Taberna Ofhtaria Gofhtaria Kerzhmar Tabernazh Tabernauz Gofhtar. Vodnik omenja v Lublanfskih Novizah 1797 ofhtarije Widelman na plazi. Taberna, tabernati je italijanska izposojenka. Še bolj pa sta vkoreninjena nemški birt in birtinja. Stari Ljubljančani so za označevanje gostilen jemali v rabo nemške spakedranke Bidelmon Elefont Lafont Vajsenvolf Krajcbirt Kajzerbirt Šnodelbirt. Kakor drugod so bile v Ljubljani zaznamovane gostilne s smrekovimi vršički ali z oblanjem. Smrečje je bilo znak vinotoča, strugotine pa so naznanjale, da se toči v krčmi pivo. Trtna mladika, ovita okrog smrečine je vabila v jeseni na mošt. Gostilnam so dajali različna imena. Nekatere so zvali po krstnem, rodbinskem ali hišnem imenu gostilničarja, druge po hišni številki, po angelih in svetnikih, po vladarjih in njihovih dvorih, po izrednih ljudeh, po pokrajinskih in narodnih imenih, po stanovih, po legi, po mestih, po znamenitih dogodkih, po orodjih in pripravah, po nebesnih telesih, po živalih in rastlinah. Mnogo je tudi smešljivk: Bahabirt Figabirt Interfat na Zgornjih Poljanah 1775 Klobasabirt Movzabirt v Kurji vasi Knedelfabrika Švederbirt. Po domačih živalih so se zvale krčme Pri Belem in Zlatem konjiču Pri Pramcu Pri Belem in Zlatem volu Pri Belem, Zlatem in Črnem jagnetu. Po divjih živalih so se zvale Zlati lev Slon Mali slon Črni medved Zlati, Beli in navadni jelen Srna Po perutnini so se zvale Sokol Črni orel Petelin Golobček Škrjanček Tiček Po vodnih živalih so se zvale Zlata riba Rak Pozabiti ne smemo Komarja. Na čebele spominja Panj.

poslano v temi :: GOSTILNE

MIDVA SVA OPRAVLA

poslano v temi :: V Singapurju z novim letom nič več brezplačne zdravstvene oskrbe za necepljene

bolje je biti cepljeni butec kot leskova butara

poslano v temi :: V Singapurju z novim letom nič več brezplačne zdravstvene oskrbe za necepljene

moja mama ni bila sladkorni bolnik

poslano v temi :: Prosim za dobre misli

Kdor je zavisten, dokazuje, da je manj vreden. GAJ PLINIJ

poslano v temi :: Ali sem prav prebrala?

tudi moji materi je šel najprej prst, potem vsi prsti, potem peta, potem pod kolenom, potem cela noga in potem še druga noga in čez kakšni dve leti smrt.

poslano v temi :: Prosim za dobre misli