Pošlji vabilo za prijateljstvo
Pošlji zasebno sporočilo
@brez dlake na jeziku Wow, kako deep, stari. Hudo.
poslano v temi :: Če pomisliš, je seks ena najsebičnejših stvari
@desi ga mesi raje bi videl, da bi komunikacija tekla na nekem ustreznem nivoju. Takih igric se jaz ne grem. Če pa tebi ustreza tako, nadaljuj v zastavljeni smeri.
poslano v temi :: Zakaj imajo ženske tako visoke kriterije glede moških?
Zavarovalnica?
poslano v temi :: Zavarovanje za motor za škodo v prometu bi moralo biti 3x višje kot za avto
Moj izbor: Janja Sluga, za njo Lucija Tacer Perlin in mogoče še Tea Košir. Ostalo pa je z iztekom roka trajanja nekje na ravni mleka, ki ga imam v hladilniku.
poslano v temi :: Jelka Godec ima 56let?
Kaj pa vem. Meni se je to, da sem predlagal ločitev, čutilo kot poraz. Ni se zgodilo čez noč in veliko sem investiral v poskuse reševanja odnosa. Žal se ni izšlo. Odločitev je bila zame boleča in precej časa sem preboleval. V zakonu sem se bil precej izčrpal in v taki šibkosti odpreti še eno rano je bilo kar izziv.
Če damo na stran cinizem in obrambni ščit: ne razumem tistih, ki pišete o ločitvi s takšno lahkotnostjo. Zase vem, da če bi obstajala vsaj drobcena možnost, da vzpostavim odnos, ki bi bil vsaj znosen za oba, bi se bil še potrudil.
poslano v temi :: Ko hormoni pretresejo zakon in resnica o locitvah po 45 letu
@Motijo dvojnost je dobro izhodišče. Dvojna merila kot orodje dominance na eni strani ali komplementarnost na drugi.
Meni je tvoja poanta briljantna:
Če se naslonim na nevarnost, ki preti iz moje izmenjave z @rok-q, če se zreduciramo na rigidno dogmo, potem radovednost lahko postane zahteva po univerzalnem jeziku v odnosu, kar je pravzaprav zahteva po enem od dveh jezikov. In socio-kulturni narativ predpostavlja, da bo to ženski. "Pogovoriti se.", "Deliti čustva.", "Biti ranljiv.", ipd, kar ni nevtralen jezik odnosa, pač pa je ženski dialekt regulacije, razglašen za univerzalno normo.
Moški, ki pokaže ljubezen s tem, da zgradi, popravi, zaščiti, financira, je v tem okviru "čustveno neizražen." Čeprav se je pravkar izrazil globlje kot besede. Njegov jezik je akcija. Njen jezik je beseda. Oba sta legitimna. Oba sta zadostna. Problem nastane, ko je samo eden priznan kot "pravi."
Zlivanje (fusion) je patološki ideal, kjer naj bi dva postala eno. Literatura že desetletja govori o tem, da je zlivanje regresivna dinamika. Bowen, Schnarch, Esther Perel... vsi opisujejo, kako zlivanje ubija intimnost, ker za intimnost potrebuješ dva različna človeka, ne enega zamegljenega.
Komplementarnost pa je ravno to: dva, ki si ne posnemata, ampak se dopolnjujeta. On vodi, ona sledi - ali obratno, če je tak dogovor. On drži strukturo, ona drži povezanost. On ponuja varnost skozi zmogljivost, ona skozi prisotnost. To so arhetipi, ne pravila. Ampak arhetipi imajo smisel, ker odražajo nekaj globljega.
Ženska pogosto zahteva zlivanje: "bodi čustveno kot jaz, govori kot jaz, reguliraj se kot jaz". Nakar izgubi privlačnost napram moškemu, ki to stori. Ker ko se zlijeta, izgubita polariteto. In polariteta je to, kar je bilo privlačno od začetka. Zato npr. E. Perel pravi, da pari, ki "vse delijo" pogosto izgubijo seks. Ker seks potrebuje distanco, različnost, drugost (ne najdem boljše besede, sorry).
Zahteva po "istem jeziku" je pravzaprav prikrita zahteva po ukinitvi polaritete. In ko polariteta izgine, izgine tudi tisto, kar je ustvarilo odnos. Komplementarnost pa zahteva, da oba spoštujeta različnost drugega. Je ne doživljata kot pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti, ampak kot drugo polovico novonastale celote.
Moderni odnosi pogosto padejo natanko tu: ker je v kulturi samo en jezik priznan kot "pravi" - emocionalno verbalni - moški v odnosu počasi izgublja legitimnost svojega lastnega jezika. In namesto da bi ženska priznala, da njegov način obstoja v odnosu je njegov jezik ljubezni, ga sili, naj govori njenega. In ko to končno naredi, ga zaničuje, ker ni več mož, ki ga je izbrala.
Vilarjeva bi to imenovala končna faza dresure - ne le produkcije, ampak tudi izraza. Tu toplo priporočam vsem ženskam, ki se želijo predramiti iz tega mita enakosti, da si preberejo "Self made man" od Norah Vincent, ki je incognito leto in pol preživela kot moški. Njeno delo je v tem pogledu sila zanimivo, saj se je v eksperiment podala kot lezbična feministka, prepričana v moške privilegije in je na svoji osemnajst mesečni pustolovščini spoznala precej drugačno realnost.
Kako torej poenotiti merila in kljub temu ne zabrisati raznolikosti? 😉
poslano v temi :: Zakaj imajo ženske tako visoke kriterije glede moških? |
poslano v temi :: Poplačilo bivše