Da so lahko fotografirali, filmi so neprimerno lažji od fotoaparata. Nazaj grede je vsak gram štel, da se je modul lahko dvignil. Vse je bilo preračunano.

Po 30 letni vojni razpasle divje nravi so se omilile vprav pod vplivom blažjih običajev iz kraljestva sončnega kralja. Ljudje so se še vedno zabavali pri javnem kaznovanju obsojencev, ki niso bili vedno zločinci. Z godbo so vabili gledalce k izvršitvi sodbe javnega šibanja. Norčevali so se iz obsojencev v sramotilnih kletkah in iz jahačev na lesenem oslu. Da se krivci ne bi izmikali roki pravice, je bilo ob koncu srednjega veka cerkvam in samostanom delno odvzeto azilno pravo. Frančiškanski samostan je to pravico imel še v 17. stoletju. Leta 1527 je moral kmet za dva kočarska domca (oštata) na Selu vzdrževati vislice. Leta 1749 so vojaške dezerterje obešali na kraju, kjer so jih zajeli. Enega so obesili pred Pisanimi vrati, dva pa na Prulah. 4. marca 1750 so prebrali pred rotovžem smrtno obsodbo morilcu svoje priležnice. Obglavili so ga pod VISOKO RIHTO, kar se je rablju posrečilo šele pri četrtem zamahu. Leta 1757 so dali v Ljubljani naslikati po Antonu Fayenzu prizor, kako je cesarski rabelj usmrtil hudodelca Rozino.

Leta 1607 se je mestni svet moral zagovarjati na očitke, da se prodaja meso na postne dni, da se sejmi vrše ob praznikih pred mašo, da se ne izkazuje dolžno spoštovanje duhovščini s sveto popotnico, da ljudje govorijo v cerkvi kar po klopeh. Ob izvolitvi in ob glavnih mestnih pravdah je mestni sodnik vabil na slavnostno pojedino, kar ga je denarno prizadelo. Leta 1660 so zato sklenili, da bo namesto dveh samo 1 pojedina in da bo s tem tudi manj zgražanja pri duhovščini in ljudeh. Valvasor je menil, da bi več meščanov dočakalo starost, če bi manj častili Bakhovo kapljico. Saj je kljub jesenski in zimski megli podnebje zdravo. Leta 1710 je Marko Grbec v knjigi Zagovor ljubljanskega zraka pripisoval večino bolezni nezmernosti, zlasti vinom prosekarju, muškatelcu, malvaziji in čezmernemu uživanju ostrig ter sip. Tej nezmernosti so bili vdani zlasti priseljeni Nemci. Zaradi bližine toplega morja so bile ostrige in sipe v Ljubljani dokaj poceni. Leta 1725 je mestni svet sklenil, da se bodo pristojbine hranile na rotovžu. Če bo sodnik pristal na pojedino, mu jih izroče, drugače pa ostanejo na rotovžu. V tem primeru plačajo novi meščani samo po 3 goldinarje sprejemnine. Leta 1744 se je v povračilo za duhovniško svarjenje in vmešavanje mestni svet obregnil ob vinotoč v škofiji in vicedomskem uradu. Zagrozil je, da bodo tistim, ki pridejo tja po vino, odvzeli pijačo s posodo vred. Povrhu pa se bodo pritožili še na sam dvor.

Kladez je bil vodnjak, ki so mu rekli tudi kladenec. Kladenec kot hladni ali mrzli studenec ali izvir. Ta studenec so imenovali Prindeljc ali Bründel. Med leti 100 do 50pr.n.št. so Rimljani po dogovoru s Kelti v sotočju Gradaščice in Ljubljanice (območje današnjega Krakova) ustanovili svojo vojaško naselbino, predstražo Ogleja, in tu nastanili svojo I. in XIV. legijo. Kasneje je ta naselbina bila na zemljevidu označena kot Stara Emona. Z ostanki vodnih in kanalizacijskih naprav propadlih Emon se je napolnila čista talna voda. V tem delu sta bila znana studenec Prindeljc in Hudournik. Hudournik je tekel od Glinc ob vzhodni meji Emonske ceste v Gradaščico. Hudournik tudi v najbolj sušnih letih ni bil brez vode.

Zakaj so jih pa na luni pustili?