@Grenivka Lahko je predolgo, lahko prekratko lahko pa ravno prav. In res, tistega, ki ga zanima in ima čas si lahko dovoli prebrati.

poslano v temi :: Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki ...

@Xx Ni ene kaj? Ja ljudje "igramo" večkrat nekaj drugega kar pa smo v notranjosti. Tako se pravi obraz pokaže šele ko se iskrenost pokaže tako navznoter kot navzven brez glumljenja, ki ga omenjaš.

poslano v temi :: Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki ...

Ljudje če si hočemo dobro se moramo zavedati lastnih avtonomnih odločitev pa tudi njihovih omejitev do kod naj segajo. Ne da svoje avtonomne odločitve predajamo drugim v razsojanje in določanje. Z drugimi besedami se odrekamo lastni avtonomnosti in suverenosti. Če se mi temu odrekamo nas bo drug vodil ampak drug nas bo vodil tja kamor on hoče. In če je nemoralen ta, ki nas bi vodil nas bo vodil v pogubo. To pa počnejo državne oblasti.

poslano v temi :: Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki ...

@razvijmo debato Sem prebral to https://principus.si/2017/01/07/jeremy-rifkin-druzba-nicelnih-mejnih-stroskov/ in se ne strinjam. Kajti dokler ljudje ne prepoznajo svoje veljave, se lažna oblast ne bo kar tako odrekla svoji vladavini nad ljudmi ne glede na to kaj se bo v družbi spreminjalo, kaj bi se spremenilo na področju tehnologije, ekonomije, komunikacij itd.

poslano v temi :: Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki ...

Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki imajo toliko intuicije, da do neke mere dojemajo, da toliko življenja vloženega v služenje, službovanje ne "štima". Ko človek nekaj počne iz lastnega interesa, se odloči, da bo nekaj storil, naj bo to splošno gledano lažje opravilo ali težje kratkotrajno, dolgotrajno, on sam takrat na to ne gleda tako. Ko ustvarjamo , "delamo" , počnemo nekaj iz lastnega interesa, nam to ni enako, kot zaposlitev v smislu obveznosti. Ne zato, ker bi bilo neko početje lažje ampak, ker je v tem naša volja, po naši volji se nekaj dogaja, po naši volji se nekaj ustvarja, po naši volji se nekaj godi. Tako tudi, ko to počnemo in smo utrujeni, ta utrujenost ima pridih zadovoljstva in se naše počutje ponovno razlikuje od utrujenosti, ki jo občutimo v tako imenovanih obveznostih, če rečem pri tem službah. To se izredno malo omenja, mnogi pa so to, oziroma ste to že v življenju zaznali. Volja človeka tako ni neka brez vezna lastnost človeka ampak nekaj kar je prvobitno človeku in se odraža na njegovo celovitost življenja in doživljanje življenja. Je nekaj kar je izredno pomembno za njegovo dobrobit. Žal pa je večina ljudi bila podrejena sistemskosti družbe v kateri se nahajajo in se jim je vsilila obveznost preko njihove volje. Tako tisti, ki so našli maneverski prostor v obveznosti ali da je vsebina te postala del njihovih želja, volje imajo tako nekoliko več dobrega počutja in zadovoljstva, kot pa tisti, ki obveznosti ne morejo povezati s svojo voljo in željami. Samo voljo , kot pomen, bi lahko opisal, kot pojem pri katerem sta tako intimna osebna želja kot moč zagona in gonilna sila v enem. To bi bila , je volja človeka. Njegov namen, njegova notranja iskra moči. Volja tako lahko premika gore ali pa doseže vrhove, med tem, ko obveznost dosega tisto kar se zahteva, ne tisto, kar volja želi doseči. Svet ljudi je zaradi vsiljene obveznosti in pomanjkanja svoje volje v tem kar počne v veliki meri depresiven. Ogromno ljudi s težavo , z nelagodjem, s trpljenjem , mukami, preživlja dneve svojega življenja. Ne samo, da življenje, ki ga živi ni zapolnjeno z njegovo voljo ampak večkrat pri obveznostih je tako dolžan delovati proti svoji volji, kar mu še dodatno uteži situacijo v kateri se nahaja. Tako imajo mnogi obrazi pojavo iskrenega svobodnega nasmeha in zadovoljstva že za izjemo in redkost. Nenazadnje so takšni tudi njihovi dnevi , polni izkustva grenkobe, čudovitega pa le za odtenek ali pa še to ne in imajo le kak spomin na lepe občutke sreče in zadovoljstva. Ko se dogaja takšna pojava količine grenkobe v nesorazmernosti z zadovoljstvom in pri tem ne znamo pojasniti zakaj se nam to dogaja, to jemljemo kot nesrečni splet okoliščin, nesrečno plat življenja, ki je nihče drug ne more nositi kot le mi in pomoči za odrešitev ni. Če pa izvemo, da to kar se nam dogaja ni splet nesrečnih okoliščin ali naših slabih odločitev ampak tuj interes, ki nam je bil vsiljen pa to ne zaznamo le kot nesrečo ampak tudi, kot zlo. Dokler je slabo in ni tujega krivca, potem nam je to nesreča. Če pa je tujec kriv pa je lahko zlo. Ko je nekaj nesreča, nesrečnost, potem na tako situacijo drugače reagiramo, kot bitje. Ker vemo, da je nesreča, splet nesrečnih okoliščin, ki jih ne moremo obvladovati izven naše sposobnosti, se kot razumno bitje s tem do neke mere sprijaznemo, da tako je in drugače ne more biti. Toda, ko se gre za zlo pa sprijaznjenost ni del našega razumnega odziva na situacijo ampak ogorčenje, zavračanje. Iz ogorčenja , zavračanja pa ne pride do sprijaznjenja ampak se pojavi interes, da se zlo odstrani. Saj naj bi odstranitev tega poboljšala situacijo v kateri se nahajamo, če pa je zlo krivo za to situacijo, kot dejavnik, ki ni samoumeven, kot nesreča ampak je izbira nekoga, da nam prinaša zlo, nas prizadane, onesreči. Skratka nekaj kar ni nujno da je kot absolut prisotno ampak je namesto tega možno tudi kaj drugega. Torej nesreči se ne da izogniti, za izognitev zlu pa naj bi bila pot in potencialna rešitev pa tudi, če ne poznamo rešitve. Imamo pa intuicijo, kot vedo, da zlo ni vse absolutno. Človek, kot bitje in ljudje, kot bitja, ki smo drug drugemu soljudje, sobitja nam je narava po vrsti kateri smo rojeni slična. Zato se empatija pojavlja v tem, da lahko razumemo drug drugega tudi v težkih situacijah pa čeprav nismo v tuji koži. Ne moremo pa prevzeti tujega notranjega trpljenja ampak smo lahko le v pomoč trpečemu, kot vemo in zmoremo ter hočemo, da bi mu čimbolj omilili trpljenje. Tudi v tem, kot pomoč sočloveka je pri sočloveku njegov odziv povezan s tem pa tudi njegova potrpežljivost, moč, razumnost, volja, interes, empatija ali se gre za nesrečo ali zlo. Če se gre za nesrečo, tisti, ki pomaga, ki nudi pomoč, uteho, podporo, tudi sam čuti omejitev možnosti in nesrečo, nesrečnost ker ne more več storiti pa čeprav si želi, da bi lahko. Če pa se gre za zlo pa tudi pri njem to situacijo izredno spremeni in tudi on ve, da pa zlo ni edina možnost in ni nerešljiva situacija , kot nek nesrečen absolut. Iz tega pa so drugačni občutki, drugačna stanja, počutja, razmišljanja ljudi, tako tudi volja in interesi, ter zagon in razumevanje. Zato je za vsakega človeka pomembno ali se mu nekaj dogaja skozi nesrečo ali pa skozi zlo. Kot veste sem eden tistih , ki razlaga tudi zle pojave, ki se dotikajo prav tistih obveznosti, ki sem jih prej omenjal. Razlagam pa jih zato, da bi se ljudje, ki so ujeti v nemilost zla zavedali, da se ne gre povsod za nesrečne okoliščine in njihovo nesrečo ali pomanjkanje sreče, zadovoljstva na nam nerazumljiv način skrivnosti življenja ampak se gre pri mnogih za zlo, ki namenoma škoduje ali pa smo indirektno sami žrtev nekega direktnega zla, zlih interesov, egoističnih, sadističnih in narcisoidnih ter psihopatskih principov ter delovanj. Ne glede na to kako daleč nazaj se ozremo v zgodovino človeka kot bitja na tem svetu, je človek imel enak časovnik dneva. Časovnik, če si rečemo 24 ur en cel dnevni ciklus se do danes ni spremenil. Se je pa spremenila tehnologija, orodje, razširilo znanje, vesti dogajanja, zgodila odkritja , ki naj bi nam olajšala življenje na zemlji, kot bitju, ki so mu za primarno bivanje in stanje potrebne določene elementarnosti. Tudi prej se je človek preživljal in preživel, ter živel. Živel je v "sozvočju" svojega okolja in družbe. Tako tudi današnji človek živi. Torej brez tehnologije ali v primerjavi z današnjo v minimalnem deležu je živel. Se nasmejal, se veselil, žalostil, trpel, občudoval, kesal, delal, počival, jedel pil, spal itd. Toda sistemskega zla pa je imel manj ali nič. Njegovo nelagodje, ko ga je imel tako ni bilo toliko povezano z zlom, kot pa je danes. Skozi čas se tako ni razvijala le kultura, tehnologija, širilo znanje itd. ampak tudi zlo. Ni se zlo razvilo, kot nekaj kar je postajalo močnejše ali bolj napredno, saj je zlo le zlo in nič več od tega. Se je pa zlo zaradi določenih okoliščin lahko bolj izkazalo v svoji pojavi. In ker se je bolj izkazalo v svoji pojavi je zlo storilo več zla kot ga je kdaj koli prej lahko. To pomeni, da zlo potrebuje za svoje delovanje in izkaz, realizacijo možnosti, ki mu to omogočajo. Zlo nikoli ni samo po sebi , kot samostojen pojav ampak je vedno z namenom škodovati. Namen, namene pa imamo ljudje. Kakšni so naši nameni pa je odvisno od tega kakšni so naši notranji intimni nagibi in razmišljanja. Ker smo ljudje tako gledano in izvor zla in izvir dobrega se dogaja tako imenovana borba med dobrim in zlim. Ker je temu tako, pomeni, da vsak posameznik s svojim delovanjem in svojo notranjostjo prispeva k "sliki ljudskega" sveta na zemlji. Kaj posameznik doživlja, to posameznik "riše na svet". Namreč družba, ljudstvo, ljudje so le pojmi za omembo več posameznikov na splošno ob enem pa imajo podane neke definicije tega kar so ljudje , kar je človek podal, kot definicijo za to. Tako nihče ni izvzet iz sveta, kot nepomemben člen tega kar se na svetu dogaja ampak je vsak posameznik svoj element, ki se je pojavil na svetu in ima vpliv na ta svet, svet pa vpliv nanj. S tem pa seveda je potem znatno to kaj človek razmišlja, kako razmišlja, kaj počne in kako počne. Zato res ni nihče nepomemben za ta svet pa tudi, če pri sebi sam sebe smatra za nekaj kar je nerelevantno, nepomembno, premajhno, nično, brez vplivno itd. To preprosto ni res ampak je obratno od tega. To nam kaže, odkriva tudi znanost, ko omenja najmanjše delce ali sestavo, povezljivost nečesa z nečim pa čeprav je lahko to najmanjše in najtežje zaznavno se v svetu to seveda ne odraža, ne odrazi tako ampak obratno, kot temelj in najbolj pomembna sestava, dejstvo, da svet sploh lahko obstaja z njim pa realnost, stvarnost v kateri živimo oziroma jo doživljamo. Torej z drugimi besedami, res niste nepomembni, tudi če mislite, da ste in to ne trdim samo jaz ampak potrjuje tudi znanost s svojimi odkritji. Potrebno je le razumeti to kar je, da se ne varamo in ne varamo drugih. Zloba je uničujoča, dobrota pa ohranjajoča. Dobrota sprejema in daje, zloba pa zavrača in zadržuje. Vendar pa dobrota zavrača zlo, zlo pa zavrača dobroto. Zato je ločeno. Je ločiti, gre ločiti. Tako ni nekaj nenavadnega, da človek ima v sebi ločevanje dobrega in zla, kot temelj za razsojanje, ki je postavljen v njegovo naravno zakonitost, prav tako, kot so zakonitosti postavljene tudi zunaj njega, da se nekaj privlači ali razdvaja in je skupni obstoj povezan v delujoč stvarni svet. Človekova volja je zato pomemben dejavnik tudi pri tem ali sebe sprejema ali se zavrača. Če ima človek slabo mnenje o sebi se čuti, kot zlo, kot nekaj kar je potrebno odstraniti. Ker se počuti, ker misli, razmišlja, da je ali sebi zlo ali drugim ali oboje se njegova volja nagiba k temu, da to eliminira. Zato, ker njegova primarna BIT obstoja ni ZLO ampak DOBRO. Kajti, če bi bilo samo zlo, potem ga sploh ni. Človeka, kot takega sploh ne bi bilo v obstoju, kaj šele da bi lahko kaj deloval in kaj počel. To bi bilo preprosto nemogoče, saj bi zlo vse zadržalo in nič podalo, če pa bi že kaj bilo pa bi to uničilo, da bi še obstajalo. Tako, da iz tega lahko sklepamo , da je v vsakem izmed nas dokler smo sploh obstoječi res vsaj nekaj dobrega, ker če ne bi bilo, nas sploh ni. Mi smo tako bitje, ki je nosilec in izvir dela zla in dobrega skozi človeka na svet. Naša razsodnost, prizemljenost, razum, dojemanje stvarstva in dogajanj na zemlji so tako pomembni dejavniki, ki vplivajo in sovplivajo na to kaj je, kako je, kaj bo in kaj ne bo v nekih trenutkih ali časih. Ker smo mi v to sami postavljeni, kot del celote ali pa vseobsegajočega nedokončnega stvarstva, smo izredno važni za vse to, kot detajl in s tem tudi intuitivni rezultat ali vidni, čutni, zaznavni rezultat vsega kar je bilo je in bo. Iz vsega tega prihaja tudi pri meni do volje, da vam razkrivam na kakšen način nas neko zlo hotenje zadržuje, zatira, zanika, spotika, uničuje, zaničuje itd. In , kot me poznate v forumskih spletiščih in vidikih je logično iz mojega stališča, da se ob tem dotaknem državnih oblasti. Kajti, kot sem večkrat povedal, so državne oblasti ZLO. Kajti te so tiste, ki počnejo to, kar sem tudi delno opisal, kot zlo. Namreč niso v sozvočju z dobrim ampak s slabim za večino ljudi. Kajti take oblasti so posledica nerazumevanja, podlosti, slabega razuma, nezadostne kapacitete korektnosti, racionalnosti tega kaj svet in ljudje sploh smo. Kot sem že povedal, človek ima svojo bit in je svoja bit, je bitje. Ni številka, ki bi jo določala državna oblast njej sami v korist in čast. Je umetna vzpostavitev vladavine zla. Tudi omenja se v nekih razlagah določenih ljudi, zlo kot država zla. Kajti zlo vse kar lahko "obarva" na svoj odtenek, odtenek zla in ta odtenek poveličuje in barva na svojo barvitost. Vse hoče zlo. Povedal pa sem da je v človeku tudi dobro, zato njegova barvitost tudi, če je skozi njega mnogo zla ne le zlo in samo zlo. Nima potenciala sploh doseči totalno zlo. Totalno barvitost zla. Kajti prej premine, kot pa bi se takšno zlo lahko lahko v njem "sestavilo". To je nekaj, kar se tiče njegove notranjosti. Ko pa govorimo o državi pa se ne gre več za njegovo notranjost ampak za tisto, kar je človek, kot izvir preko katerega zlo prihaja na svet prelil v svet. In tega prelitja je bilo veliko in še vedno se preliva in kopiči. To kopičenje barvitosti zla pa lahko zaznamo skozi dogajanja in skozi to kar imenujemo sistem. Kajti sistem državne ureditve pa ni naša narava, ni naše bitje ampak posledica tega kar ljudje skozi sebe spuščajo v viden realen svet in kaj v svoja verovanja in miselnost. Zato zaznavamo sistem, kot mrtvo hladen , ker v bistvu ga ni ob enem pa lažno je, ker je ta zapisan, kot neka obstojnost in v naših verovanjih ki smo jih zaradi vpliva sveta in soljudi vsadili v naša razmišljanja ter to povzeli kot pisana in običajna pravila in zakonitosti, brez katerih naj bi sobivanje ljudi ne bilo možno. To pomeni, da se je ljudi naplahtalo, da je ZLO potrebno, da ljudje lahko sobivamo. Da je škodovanje drug drugemu potrebno , da lahko živimo drug z drugim na zemlji. Razumete ta paradox lažnih dejstev? Če bi za bitje bilo potrebno zunanje navodilo, potem bitje ne bi imelo svojih notranjih navodil in bitja sploh ne bi bilo niti se ne bi nekaj razvilo v bitje. V materinem telesu se ne razvije plod iz navodil državnih pisanih neumnosti in lažnih zakonov. Tudi rodi se ne po zakonitostih lažnih državnih zakonov, pravil in načel. To pomeni, da so državni zakoni lažna temeljnost človeku. Zato jih tudi vsiljujejo in niso del naše dejanske narave, katere principi in zakonitosti delujejo brez našega poseganja tja kjer so avtonomni in samozadostni. Ker pa se premalo ljudi zaveda tega na ravni, ki je potrebna za odvračanje zla, pa imajo državne oblasti nad ljudmi veliko moč in premagljiv vpliv. Če temu ne bi bilo tako, bi državne oblasti ne bile ljudem oblast niti se ljudje ne bi obnašali, kot državna last. Kot ljudje s svobodno voljo se lahko odločamo, kaj bomo mi s svojim bitjem, kot bitje katero smo vnašali na svet. Kaj naj bo prioriteta. Bo to zlo ali dobro. V tej odločitvi je potencial tega kar se seje , kako se seje in kaj bomo "želi". Če zlo hranimo, potem bo zlo hranjeno in očuvano ob enem pa se bo to kopičilo in širilo. Če pa bomo dobro hranili, bo dobro očuvano in dobro se bo kopičilo in dobro širilo. Dobro pa ne moremo širiti in kopičiti ter ohranjati v pravi meri, če pri tem za to bi uporabljali zlo. Kajti, kot sem prej omenil dobro in zlo prihajata skozi nas. Dobro pa ima svoj namen, tako kot ima namen zlo, kar sem prej omenil. Razlika pa je v tem, da dobro je tisto kar nas ohranja ne uničuje, to pomeni, da dobro je tisto kar je živo, kar je živost, kar daje potencial in moč in temelj temu, da sploh smo. Ohranja nas, ščiti nas. Zato dobro ne more živeti in obstajati izven nas ampak le skupaj z nami. Kajti življenje je dobro. Življenje smo mi in mi smo dobri, saj imamo življenje in življenje ima nas in smo eno z njim. Zlo pa tudi ne more obstajati izven nas, če mu mi moči ne dajemo. Zato državna oblast lahko seje zlo ljudem le preko drugih ljudi. Le preko ljudi, ki sejejo zlo in čuvajo zlo, podpirajo zlo, mu dajejo moč z lastnim življenjem. Ker je zlo nasprotje dobrega, pomeni, da ti ljudje počnejo, ko sejejo državno zlo in vsiljujejo državno zlo, škodo samemu sebi in drugim. Namreč delujejo zoper življenje in dobro. Zakaj to počnejo pa je izvor tega v njih samih, v njih verovanjih in razmišljanjih, stališčih. Sebe dajejo na voljo zlu in tako podlosti. Pod je dno, dno pa je nizkotnost, nizka raven. Dvig, višja raven zavedanja, moč vstajenja je življenje in visoka vrednost in potencial ter dejstvo zaradi katerega bitje sploh lahko živi in človek stoji. Nikakor zaradi nečesa kar bi ga tlačilo in zanikalo njegov vreden obstoj in mu sodilo po nestvarnih temeljih. Tako ljudje, ki delujejo in sebe dajejo v državno veljavo, da jo drugim vsiljujejo kot dejansko in edino oblast ter sploh kot sprejemljivo oblast po racionalnosti zanikajo s svojim delovanjem dobro ter podpirajo zlo, kot primarnost. Ne pomeni, da so povsem zlobni ampak v njih prevladuje zlo in sledijo zlu, zato ga tudi drugim sejejo. Razmišljajo in verjamejo tako, da potem zlo izlivajo, sejejo ne pa dobro. Sledijo mrtvo hladnemu sistemu , ki ga pišejo za druge drugi iz egoističnih , podlih vzgibov in interesov. Tako sebe dajejo v pripadnost zlu in podpori zlu pa se tega zavedali ali ne. Če se zavedajo kaj počnejo pa so še bolj zli, saj vedo, da je zlo pa ga ravno tako storijo. S tem pa zaničujejo in uničujejo dobro. Zaničujejo, zanikajo s svojim delovanjem in uničujejo dobesedno to, kar je njih žive na svet postavilo in jim dalo življenja, da so življenje in ga živijo. S pripadnostjo državnim oblastem zanikajo oblast svojega stvarstva. Zato lahko opazite, da zlo vedno išče vaše šibkosti in izpostavi šibkosti ter vas napade v šibkosti in ne ščiti. Državna oblast vas tako vedno v srečanju z njo , ko se "ona" vas z njenim interesom "dotakne" na vsak način hoče oškodovat sebi v prid in ne vam v prid. Medtem ko pa dobrota interesno hoče vam dobro, izpostavi vaše veličine in moči. Šibkosti vaše pa podpre in vas ščiti. In končno, če se ozrem na začetek o pridnosti ta ni vedno lepa vrlina. Saj če je pridnost v podporo in ohranjanju zlu zagotovo ne more biti lepa, dobra vrlina in početje ampak nasprotje. Marljivo početi zlo ni dobro pa če je še več truda v to vloženega. Med tem ko že malo dobrega početja vseeno daje dobro in stori veliko delo, ki nam je vsem tako močno potrebno. Saj si ne želimo kaosa in slabega ampak ideal in dobro. Zatorej se zavedajte, da tisto kar prihaja k vam, kot državna oblast, vladavina, ni prava oblast in ni dobra oblast ampak zlobna saj je mrtvilo brezčutnega, nemoralnega, nepravičnega ter krivičnega in slabega posega v človekovo dostojanstvo, suverenost in celovitost. Zato ni nekaj neverjetnega in nerazumljivega, da ljudje, ko se odzivamo in imamo stik z državnimi sistemi oziroma ljudmi takšna srečanja lahko doživimo izredno neugodno za nas in ljudi na strani sistema, kot mrtvo hladne brezsrčne robote. Ker se nam izkažejo taki in tako delujejo pa to tudi sejejo. Zato ponovno, če se ozrem proti začetku tega kar pišem ni nekaj kar bi bil slučaj ali nesreča nesrečnih okoliščin, da ljudje dajejo toliko življenja v služenje za lasten obstoj. Ni nesrečen splet okoliščin pri tem, da so nejevoljni ali delujejo celo proti svoji volji, da bi zadostili potrebam in obveznostim, ampak je posledica zla, ki je namerno takšno sistemskost vsilila in vsadila ljudem, družbi, posamezniku ter mu omejila izbiro ter možnosti ob enem pa mu vsilila obveznosti pa čeprav jih sploh ni. Ljudi so oznanili za zavezance , sužnje in z njimi tudi tako ravnajo. Vsilili so jim , nam dolžnosti in dolgove pa čeprav nimajo nikakršnega neizpodbitnega razloga in pravice za to. Ljudje pa morajo sami spoznati in razumeti v čem sodelujejo, da bi se sploh lahko zavedali dejanske situacije in se ne varali ter ne utrujali prekomerno samo zato, ker je nekdo drug zanje tako določil in je brez dejanskega moralnega in racionalnega zavedanja. Ker je temu tako so pod državnimi oblastmi po njihovih interesih ljudje nekoč izčrpani in nejevoljni živeli in delali in še danes ne glede na tehnologijo in napredek v tem in znanosti ter znanju izčrpani in nejevoljni delajo za preživetje dan za dnem. Tisti ki pa so nekoč bili pripadniki državnih oblasti so že takrat zlorabljali zlo sebi v prid za egoistične in sadistične cilje, interese na škodo mnogih drugih in še danes ljudje to počnejo. Kdo so to pa je na vas samih, na človeku samem, da jih prepozna, kot je na človeku samem, da loči dobrega od zla, gnilo seme od dobrega, in dober plod od slabega. Jaz pa pri tem lahko le podam svoj vidik, opišem razmišljanje, podam neke razlage, ki bi mogoče komu, ki bi to bral pomagalo razčistiti nekatere misli in vedenja ter s tem pomagati do boljšega prepoznavanja sebe in drugih ter dvigniti zavest o vrednosti ter neponovljivosti individualnosti ter redkosti katera smo pa čeprav se laže, da nas je preveč. Kajti še to, če nas bi bilo res preveč mar ne bi potem to pomenilo, da je tudi dela izredno malo, saj bi glede na količino ljudi ljudje potem ne delali proti svoji volji enako ur , kot pred mnogimi leti in še več, kot pa sedaj, ko nas naj bi bilo "preveč"? V razmislek. Lepo bodite vam želim Darko Č.

poslano v temi :: Veste da ste "pridni" ampak vseeno so med vami tisti, ki ...

@Grenivka Vedno se gre pri zločinskih oblasteh za škodovanje "malemu človeku" in korist samooklicani eliti. Torej sejanje krega, delitev, sejanje sporov, sovraštva, tekmovalnosti, zavisti itd. DELI IN VLADAJ (Divide et Impera) , dva se prepirata , tretji dobiček, korist ima.

poslano v temi :: Nov zakon, zaposleni lahko izve plačo sodelavcev

@Julij Cezar red The 82nd Airborne Division is an active airborne infantry division of the United States Army specializing in joint forcible entry operations. Based at Fort Bragg, North Carolina, the 82nd Airborne Division is the primary fighting arm of the XVIII Airborne Corps.

poslano v temi :: Hudičeve državne oblasti bombandirajo mesta

Srednjeveška latinščina soldarius = "tisti, ki ima soldo / plačilo". Stare francoščina soudier / soudeour (okoli 13. stoletja) pomeni "plačanec", "tisti, ki služi za plačilo". Z dodanim L, SOUL dier. Umirajoča duša. Soldier = "plačan borec", "najemnik", "tisti, ki se bori za denar", najeto truplo. Corpse (truplo) iz stare francoščine cors v angleščino prišlo kot corse , kasneje dodan -p- nazaj zaradi latinskega vpliva (tako kot v "corps"). Corps (korpus, vojaška enota) isto iz corpus prek francoščine, kjer je ohranilo pomen "telo" , "skupina, telo vojakov".

poslano v temi :: Hudičeve državne oblasti bombandirajo mesta

"One" so dejanski teroristi, ki na civilna območja sejejo bombni teror in to množični. Ne samo, da sejejo grozljivi bombni teror , ki je nepredstavljiva groza in morilska sila ampak z njim ob enem sejejo nad živo naravo vključno s človekom izjemno strupene snovi, med drugim za človeka izredno kancerogene. Med tem, ko posameznike, ki izvajajo teroristična dejanja najbolj strogo obsojajo, "same" počnejo mnogokratnike tega in ne odgovarjajo pred ljudmi sveta za svoja dejanja in se izognejo vsakršni kazni. Med tem ko pošiljajo vojake trositi smrt ali pa njih same v smrt pa se potem priklanjajo truplom, ko se mrtvi vojaki vračajo v krstah. Kako gnusno sprenevedanje lastne odgovornosti. Še to o besedi SOLDIER (VOJAK) SOLD= prodano, kratica IER pa se najbolj pogosto pojavlja v zvezi z vojsko ( IER (Information Exchange Requirement). Skupaj SOLD in IER tako tvorita SOLDIER , prodano izmenjavo in zbiranje informacij. Za najbolj razumljivo po domače povedano razlago je to v smislu, da je vojak sredstvo za izmenjavo batin in zbiranje batin med dvema stranema. Torej prodano živo truplo. Corpse = (truplo, telo) Primeri: The corps advanced toward the river at dawn. The commander ordered the corps to hold the defensive line. He joined the Marine Corps after finishing high school. The Marine Corps specializes in amphibious operations. He served in the Air Corps during the war. The Air Corps carried out reconnaissance missions. Beseda corps prihaja iz francoščine, kjer pomeni telo, zato se piše s ps, ampak se ps ne izgovori pri corps. Ko je angleščina prevzela to besedo (posebej v vojaškem kontekstu), je: obdržala francosko pisavo (corps), obdržala tudi francosko izgovorjavo (kor). Ne glede na izgovorjavo pa ob tem lahko opazimo pravi pomen in povezavo s truplom. corps = korpus (vojaška enota) corpse = truplo V BISTVU isto in niti ne prikrito.

poslano v temi :: Hudičeve državne oblasti bombandirajo mesta

@težko Novinarka pove, da so se dlje časa prerekali. Ne bodite tako f. leni da vam je treba ponavljat skozi celotno temo. Trol pa si ti kot kaže. Mrš.

poslano v temi :: Policija je na Fužinah hudo presegla sorazmernost nujnega silobrana