Mati božja se je sprehajala na Kaninu.
Dva raubšica sta sklenila, da jo bosta ustrelila.
Namerila sta puške proti njej, a predno sta ustrelila, je Mati božja pogledala nazaj in dejala:
Le streljajta,
Le streljajta,
in v skalo se skeljajta!
Ustrelila sta jo v plašč in ji ga preluknjala.
Nato sta ji še enkrat pomerila puško v hrbet, a ona se je tedaj spet ozrla vanju.
Lovca sta se spremenila v dve skali v podobi človeka.
Ko je bil leta 1976 potres, se je ena skala zrušila, druga pa še zdaj stoji.
Dva raubšica sta sklenila, da jo bosta ustrelila.
Namerila sta puške proti njej, a predno sta ustrelila, je Mati božja pogledala nazaj in dejala:
Le streljajta,
Le streljajta,
in v skalo se skeljajta!
Ustrelila sta jo v plašč in ji ga preluknjala.
Nato sta ji še enkrat pomerila puško v hrbet, a ona se je tedaj spet ozrla vanju.
Lovca sta se spremenila v dve skali v podobi človeka.
Ko je bil leta 1976 potres, se je ena skala zrušila, druga pa še zdaj stoji.
0
Mati božja=Marija?
Kaj pa je delala pri nas?
Samo tile iz tistih koncev so pa res žleht...
Kaj pa je delala pri nas?
Samo tile iz tistih koncev so pa res žleht...
0
Gor na Maljenku je bil mož, Tuonč se je klical.
Ob polnoči je šel mimo Smuklic, kjer so prej železo kopali.
Tam je zagledal odejo, držali so jo 4 psi, vsak pri enem koncu.
Odeja je bila polna zlata.
Zraven je bila ena velika kača, ki je imela v ustih zlat ključ.
Kača je rekla Tuonču:
Pojdi po najmlajšega otroka,
da mi vzame iz ust ključ,
potem bo tvoje vse zlato,
jaz pa bom rešena zakletve!
Domov grede ga je pekla vest ob misli, da bi žrtvoval otroka.
Kaj če se mu kaj zgodi?
Ni šel reševat kače, v kateri je bila zakleta hči graščaka tam na Klužah.
Ob polnoči je šel mimo Smuklic, kjer so prej železo kopali.
Tam je zagledal odejo, držali so jo 4 psi, vsak pri enem koncu.
Odeja je bila polna zlata.
Zraven je bila ena velika kača, ki je imela v ustih zlat ključ.
Kača je rekla Tuonču:
Pojdi po najmlajšega otroka,
da mi vzame iz ust ključ,
potem bo tvoje vse zlato,
jaz pa bom rešena zakletve!
Domov grede ga je pekla vest ob misli, da bi žrtvoval otroka.
Kaj če se mu kaj zgodi?
Ni šel reševat kače, v kateri je bila zakleta hči graščaka tam na Klužah.
0
Bila je verna žena in je slišala zvon svetega Lenarta blizu Kluž.
Mislila je, da je jutro in se je šla obleč.
Bilo je točno pol noči.
Hitro se je oblekla in šla k maši.
Pride v cerkev, ki je polna ljudi.
Čez čas pogleda malo bolj natančno in je videla same mrtvece.
Zgrozila se je, da je pri priči zbežala skozi vrata.
Takrat, ko je tekla ji je padla ruta z glave in predpasnik se ji je odvezal.
Ko je prišla domov, je bila vsa potna in kar tresla se je od groze.
Zjutraj je opazila, da je izgubila ruto in predpasnik.
Šla je pogledat, kje je to izgubila.
Dobila jo je nazaj, pa vso raztrgano na koščke.
Če ne bi zbežala, bi pa njo tako raztrgali mrtveci, ker jih je zmotila.
Mislila je, da je jutro in se je šla obleč.
Bilo je točno pol noči.
Hitro se je oblekla in šla k maši.
Pride v cerkev, ki je polna ljudi.
Čez čas pogleda malo bolj natančno in je videla same mrtvece.
Zgrozila se je, da je pri priči zbežala skozi vrata.
Takrat, ko je tekla ji je padla ruta z glave in predpasnik se ji je odvezal.
Ko je prišla domov, je bila vsa potna in kar tresla se je od groze.
Zjutraj je opazila, da je izgubila ruto in predpasnik.
Šla je pogledat, kje je to izgubila.
Dobila jo je nazaj, pa vso raztrgano na koščke.
Če ne bi zbežala, bi pa njo tako raztrgali mrtveci, ker jih je zmotila.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Mati božja=Marija?Kaj pa je delala pri nas?
Samo tile iz tistih koncev so pa res žleht...
Biser pameti pa ravno nisi, kajne?
0
Ponoči ne hodi mimo Kluž.
Tam strašijo tice.
Nenadoma zaslišiš, da te nekaj zasleduje 10 korakov za tabo in ponavlja ZK, ZK.
Ko se ustaviš in obrneš, da bi videl kdo je, se ustavijo tudi tice.
Tica je duša umrlega.
Na Klužah se je nekdo utopil, ko je prišel z Rabeljna.
En vojak pa je pokopan ob novi cesti v Bavšico.
Mnogo vojakov je tam umrlo med vojnama.
Te duše ne najdejo miru.
Tam strašijo tice.
Nenadoma zaslišiš, da te nekaj zasleduje 10 korakov za tabo in ponavlja ZK, ZK.
Ko se ustaviš in obrneš, da bi videl kdo je, se ustavijo tudi tice.
Tica je duša umrlega.
Na Klužah se je nekdo utopil, ko je prišel z Rabeljna.
En vojak pa je pokopan ob novi cesti v Bavšico.
Mnogo vojakov je tam umrlo med vojnama.
Te duše ne najdejo miru.
0
Ne vem, če bi si želela videt vse te hudiče in mrtve...:(
0
V Sočo se izliva potok Krajcarica, ki je znan po dobri vodi.
Stari Trentarji vedo, da je nekoč po tej dolini šel velik gospod.
Hudo žejen je prišel z lova in poskusil vodo iz potoka.
Zdela se mu je zelo dobra in je dejal:
Vsak požirek te vode je vreden krajcarja!
Stari Trentarji vedo, da je nekoč po tej dolini šel velik gospod.
Hudo žejen je prišel z lova in poskusil vodo iz potoka.
Zdela se mu je zelo dobra in je dejal:
Vsak požirek te vode je vreden krajcarja!
0
Tam, kjer je izvir Lepence, je bil nekoč mogočen grad.
V njem je živel surov, bogat graščak, ki je daleč naokrog slovel po svoji krutosti.
Nekega mrzlega zimskega večera je pri njem potrkal reven berač:
Odprite,
mraz mi je in lačen sem.
Odprite!
Graščakovi psi so napadli berača in ga tako zdelali, da je komaj ostal živ.
Takrat pa je berač dvignil glavo in preklel graščaka:
Preklet bodi!
Na mestu tvojega gradu naj se odpre globoka jama!
In po tej jami naj začne teči voda in naj nikoli ne presahne!
Grad se je takoj pogreznil in iz skalnih sten zdaj vre voda Lepenca.
V njem je živel surov, bogat graščak, ki je daleč naokrog slovel po svoji krutosti.
Nekega mrzlega zimskega večera je pri njem potrkal reven berač:
Odprite,
mraz mi je in lačen sem.
Odprite!
Graščakovi psi so napadli berača in ga tako zdelali, da je komaj ostal živ.
Takrat pa je berač dvignil glavo in preklel graščaka:
Preklet bodi!
Na mestu tvojega gradu naj se odpre globoka jama!
In po tej jami naj začne teči voda in naj nikoli ne presahne!
Grad se je takoj pogreznil in iz skalnih sten zdaj vre voda Lepenca.
0
V gozdu je živel v bajti iz lubja velik kosmat mož.
Ker je imel v roki veliko kruklo, so mu dali ime Krukler.
Midva sva se dobro poznala.
Nekoč me je prosil malo za jesti, ker je bil lačen.
Dal sem mu celo ovco.
Kar na mestu jo je raztrgal in surovo požrl.
Pa tudi on mi je naredil dobroto.
Kar pred mano je iz zemlje izruval drevo in mi dejal, da mi ga ponoči prinese dol pred hišo.
Jaz mu nisem verjel, čeprav sem videl, kako je močan.
Zjutraj sem na vse zgodaj vstal in doli v ogradi je res ležala ena velika hiba.
Bila je še večja od tiste, ki jo je prejšnji dan potegnil iz zemlje vpričo mene.
Hibo sem pokuril.
Kar vprašaj mater, če ne verjameš.
Korenina je pa še zdaj tam za hlevom.
Najbrž te zanima, kje je zdaj krukler.
Glih tisti dan, ko je tebe voda prinesla, mi je povedal, da mora iti drugam.
Če boš pa ti lump, ga pa kar pokličem.
Zato je bolje, da si priden in ubogaš mamo.
Ker je imel v roki veliko kruklo, so mu dali ime Krukler.
Midva sva se dobro poznala.
Nekoč me je prosil malo za jesti, ker je bil lačen.
Dal sem mu celo ovco.
Kar na mestu jo je raztrgal in surovo požrl.
Pa tudi on mi je naredil dobroto.
Kar pred mano je iz zemlje izruval drevo in mi dejal, da mi ga ponoči prinese dol pred hišo.
Jaz mu nisem verjel, čeprav sem videl, kako je močan.
Zjutraj sem na vse zgodaj vstal in doli v ogradi je res ležala ena velika hiba.
Bila je še večja od tiste, ki jo je prejšnji dan potegnil iz zemlje vpričo mene.
Hibo sem pokuril.
Kar vprašaj mater, če ne verjameš.
Korenina je pa še zdaj tam za hlevom.
Najbrž te zanima, kje je zdaj krukler.
Glih tisti dan, ko je tebe voda prinesla, mi je povedal, da mora iti drugam.
Če boš pa ti lump, ga pa kar pokličem.
Zato je bolje, da si priden in ubogaš mamo.
0
Nekoč sta na Žagi stanovali dve ženi.
Šli sta na pot v Benečijo in si pripravili velik oprtnik.
Zmenili sta se, da bo mala ženica nosila oprtnik na vrh, velika pa z vrha hriba v Rezijo.
Pot se je vlekla kakor kurja čreva.
Končno sta prišli na sedlo hriba, od koder se pot spušča v Rezijo.
Mala žena je ponudila veliki ženi oprtnik.
A velika žena je takoj ozmerjala malo, da je lena.
Splezala je na veliko skalo in vpila:
Lenuh, nesi naprej!
Mala je zlezla na majhno skalo in kričala:
Drži se dogovora!
Boga je ta prepir ujezil.
Poslal je dve streli in obe ženi ubil.
Od takrat se tisti dve skali imenujeta Mala in Velika baba.
Šli sta na pot v Benečijo in si pripravili velik oprtnik.
Zmenili sta se, da bo mala ženica nosila oprtnik na vrh, velika pa z vrha hriba v Rezijo.
Pot se je vlekla kakor kurja čreva.
Končno sta prišli na sedlo hriba, od koder se pot spušča v Rezijo.
Mala žena je ponudila veliki ženi oprtnik.
A velika žena je takoj ozmerjala malo, da je lena.
Splezala je na veliko skalo in vpila:
Lenuh, nesi naprej!
Mala je zlezla na majhno skalo in kričala:
Drži se dogovora!
Boga je ta prepir ujezil.
Poslal je dve streli in obe ženi ubil.
Od takrat se tisti dve skali imenujeta Mala in Velika baba.
0
Nekoč je živel star mož.
Na samoti blizu gozda je imel hlev in ovce, par korakov od hleva pa je imel bajtico z ognjiščem, kjer je kuhal in spal.
Ta mož je vsak dan molil k svetemu Miklavžu.
En dan je hudo treskalo, grmelo in dež je močno padal.
Ko se je starec spravljal spat, se prikaže pri vratih sveti Miklavž in reče samo:
Bejž!
Starca je bilo groza, utekel je v hlev k ovcam spat.
Zunaj je grmelo in bobnelo, da dolgo ni mogel spat.
Zjutraj, ko je vstal je videl, da ni več njegove hišice.
Odnesel jo je plaz daleč v dolino.
Mož ni zastonj molil.
Sveti Miklavž mu je rešil življenje.
Na samoti blizu gozda je imel hlev in ovce, par korakov od hleva pa je imel bajtico z ognjiščem, kjer je kuhal in spal.
Ta mož je vsak dan molil k svetemu Miklavžu.
En dan je hudo treskalo, grmelo in dež je močno padal.
Ko se je starec spravljal spat, se prikaže pri vratih sveti Miklavž in reče samo:
Bejž!
Starca je bilo groza, utekel je v hlev k ovcam spat.
Zunaj je grmelo in bobnelo, da dolgo ni mogel spat.
Zjutraj, ko je vstal je videl, da ni več njegove hišice.
Odnesel jo je plaz daleč v dolino.
Mož ni zastonj molil.
Sveti Miklavž mu je rešil življenje.
0
Pravijo,
da sta v davnih časih prišla v Bovec dva romarja in se tu naselila.
Prvi je bil pastir,
pasel je krave,
zato so mu rekli Kravanja.
Drugi je pa molzel in delal iz mleka sir in skuto,
zato so mu rekli Mlekuž.
Tako sta nastala priimka.
da sta v davnih časih prišla v Bovec dva romarja in se tu naselila.
Prvi je bil pastir,
pasel je krave,
zato so mu rekli Kravanja.
Drugi je pa molzel in delal iz mleka sir in skuto,
zato so mu rekli Mlekuž.
Tako sta nastala priimka.
0
MLINARICA
Gospod vikar v Trenti je imel mašne bukve, ki bi se jih rad polastil zlodej, da bi copral z njimi.
Enkrat je šel vikar v Kranjsko Goro in je naročil mežnarju, naj pazi na mašne bukve.
Mežnar pa je rad pil, zato mu je zlodej nastavil flaško ta močnega.
Mežnar se je napil in zaspal.
Takrat se priplazi zlodej in ukrade moške bukve.
Ko se je vikar vrnil, je opazil, da manjkajo mašne bukve.
Zbudil je mežnarja, ki pove, da je zlodej najbrž ukradel bukve.
Vikar vzame žegnano vodo in teče za zlodjem.
Zlodej je zapazil, da ga vikar dohiteva, zato je spustil bukve v strahu, da ga bo gospod poškropil z žegnano vodo.
Ko se je to tudi zgodilo, se je zlodej z vso močjo zabil v skalno steno in naredila se je velika jama.
Iz jame je začel teči potok Mlinarica.
Gospod vikar v Trenti je imel mašne bukve, ki bi se jih rad polastil zlodej, da bi copral z njimi.
Enkrat je šel vikar v Kranjsko Goro in je naročil mežnarju, naj pazi na mašne bukve.
Mežnar pa je rad pil, zato mu je zlodej nastavil flaško ta močnega.
Mežnar se je napil in zaspal.
Takrat se priplazi zlodej in ukrade moške bukve.
Ko se je vikar vrnil, je opazil, da manjkajo mašne bukve.
Zbudil je mežnarja, ki pove, da je zlodej najbrž ukradel bukve.
Vikar vzame žegnano vodo in teče za zlodjem.
Zlodej je zapazil, da ga vikar dohiteva, zato je spustil bukve v strahu, da ga bo gospod poškropil z žegnano vodo.
Ko se je to tudi zgodilo, se je zlodej z vso močjo zabil v skalno steno in naredila se je velika jama.
Iz jame je začel teči potok Mlinarica.
0
PIRTE
Pirte so živele v Pirtni jami pod vznožjem Polovnika.
Čezsočani so jih večkrat slišali, kako so brusile zobe.
Iz jame so prišle na svete Tri kralje.
V Trenti so hodile okoli po hišah in strašile otroke.
Bile so v belo oblečene in posnemale so ljudi.
Pogosteje so hodile na Miklavževo in na svete Tri kralje in kot angeli in škratje hvalile in strašile otroke.
Vedno so hodile tudi plesat na poroke.
Nekdo ni hotel verjeti, da so Pirte.
Počakal jih je na svete Tri kralje in se skril blizu koritniškega mostu pri Bovcu.
Tedaj ga je usekala ena v nogo in od tega časa je bil hrom.
Ob letu jih je spet počakal.
Tedaj mu reče Pirta:
Lani sem tu nekaj pozabila.
Moram vzeti.
In bil je spet zdrav.
Pirte so živele v Pirtni jami pod vznožjem Polovnika.
Čezsočani so jih večkrat slišali, kako so brusile zobe.
Iz jame so prišle na svete Tri kralje.
V Trenti so hodile okoli po hišah in strašile otroke.
Bile so v belo oblečene in posnemale so ljudi.
Pogosteje so hodile na Miklavževo in na svete Tri kralje in kot angeli in škratje hvalile in strašile otroke.
Vedno so hodile tudi plesat na poroke.
Nekdo ni hotel verjeti, da so Pirte.
Počakal jih je na svete Tri kralje in se skril blizu koritniškega mostu pri Bovcu.
Tedaj ga je usekala ena v nogo in od tega časa je bil hrom.
Ob letu jih je spet počakal.
Tedaj mu reče Pirta:
Lani sem tu nekaj pozabila.
Moram vzeti.
In bil je spet zdrav.
0
PLEJČA
V davni preteklosti je v Bovcu živel velikan.
Vsak mesec je zahteval kravo ali pa 2 ovci.
Če mu Bovčani tega niso dali, je začel razsajati in je ubil tudi kakega Bovčana.
Zato so sklenili, da se mu bodo uprli.
Mesec je potekel in velikan je zahteval kravo ali pa 2 ovci.
Bovčani mu je niso dali in velikan je začel razsajati.
Čez nekaj časa se je naveličal in odšel proti planini Gozdec na Kaninu.
V tej planini pa je bilo veliko živine in ta bi velikanu prav lepo teknila.
Bil pa je precej izčrpan, saj že mesec dni ni okusil hrane.
Zato se je zgrudil in se pogreznil v skale.
Od takrat se imenuje pobočje Plejča, ker so ostala na površju samo velikanova pleča.
V davni preteklosti je v Bovcu živel velikan.
Vsak mesec je zahteval kravo ali pa 2 ovci.
Če mu Bovčani tega niso dali, je začel razsajati in je ubil tudi kakega Bovčana.
Zato so sklenili, da se mu bodo uprli.
Mesec je potekel in velikan je zahteval kravo ali pa 2 ovci.
Bovčani mu je niso dali in velikan je začel razsajati.
Čez nekaj časa se je naveličal in odšel proti planini Gozdec na Kaninu.
V tej planini pa je bilo veliko živine in ta bi velikanu prav lepo teknila.
Bil pa je precej izčrpan, saj že mesec dni ni okusil hrane.
Zato se je zgrudil in se pogreznil v skale.
Od takrat se imenuje pobočje Plejča, ker so ostala na površju samo velikanova pleča.
0
POLOVNIK
V Soški dolini je živel mlad jager.
Usojeno mu je bilo, da bo čez leto dni umrl.
Ko je prišel zadnji dan, je vzel puško in šel v gozd.
Ob poti je zagledal ljubko srnico.
Pomeril je vanjo, a predno je ustrelil, se je zgrudil in umrl.
Takrat se je zgodilo čudo.
Gozd se je začel vzdigovati in nastal je hrib Polovnik.
V Soški dolini je živel mlad jager.
Usojeno mu je bilo, da bo čez leto dni umrl.
Ko je prišel zadnji dan, je vzel puško in šel v gozd.
Ob poti je zagledal ljubko srnico.
Pomeril je vanjo, a predno je ustrelil, se je zgrudil in umrl.
Takrat se je zgodilo čudo.
Gozd se je začel vzdigovati in nastal je hrib Polovnik.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Tele zadnje pa sploh ne dojamem...:(Premalo kvalitetno robo zakajaš.
0
Sveta Marija in hudič sta na Trbižu stavila, kdo bo prej prišel na Staro goro.
Marija je jahala s Trbiža na osliču po cesti proti Stari gori.
Hudič je izbral krajšo pot čez hribe.
Tekel je, pa je z glavo treščil v Kanin in napravil v njem veliko luknjo.
Pot je nadaljeval čez Stol, Mijo in Matajur.
Marija je prej prišla do Stare gore, saj je bil osliček zelo uren.
Ker je stavo dobila, je hudiča vklenila in ga zaprla v klet.
Tako je hudič napravil Prestreljeniško okno v Kaninu.
Marija je jahala s Trbiža na osliču po cesti proti Stari gori.
Hudič je izbral krajšo pot čez hribe.
Tekel je, pa je z glavo treščil v Kanin in napravil v njem veliko luknjo.
Pot je nadaljeval čez Stol, Mijo in Matajur.
Marija je prej prišla do Stare gore, saj je bil osliček zelo uren.
Ker je stavo dobila, je hudiča vklenila in ga zaprla v klet.
Tako je hudič napravil Prestreljeniško okno v Kaninu.
0
Ljudje so hudiču ukazali, da mora preden petelini zakikirikajo, zgraditi na Kanin stopnice.
Ker je hudič vedel, da stopnic ne bo mogel tako hitro narediti, je zvečer petelinom zavezal oči, da ne bodo videli, kdaj se bo zdanilo.
Dobre vile pa so petelinom odvezale oči.
Zjutraj, ko je hudiču manjkalo le še nekaj stopnic do vrha, so petelini zakikirikali.
Hudič se je ustrašil in zbežal skozi goro.
Nastala je velika luknja Prestreljenik.
Ker je hudič vedel, da stopnic ne bo mogel tako hitro narediti, je zvečer petelinom zavezal oči, da ne bodo videli, kdaj se bo zdanilo.
Dobre vile pa so petelinom odvezale oči.
Zjutraj, ko je hudiču manjkalo le še nekaj stopnic do vrha, so petelini zakikirikali.
Hudič se je ustrašil in zbežal skozi goro.
Nastala je velika luknja Prestreljenik.
0
Nekoč je Bog kaznoval hudobne ljudi tako, da je poslal veliko vodo dol na zemljo.
Vsi ljudje so se potopili, samo Noe je plaval po vrhu s svojo barko.
Bog je ustavil dež in voda je začela upadati.
Pokazali so se vrhovi gora, med njimi tudi Prestreljenik.
Tedaj se je Bog spomnil na Noeta.
Noeta je začelo skrbeti, kam naj priveže barko.
Bog je postavil kazalec leve roke na eno stran, kazalec desne roke pa na drugo stran Prestreljenka.
Stisnil je močno od obeh strani in ratala je luknja skozi Prestreljenik.
Noe je srečen vzel štrik, ga pretaknil skozi luknjo in privezal barko.
Zdaj se je lahko zbasal z barke, saj je vedel, da mu je ne bo odneslo.
Vsi ljudje so se potopili, samo Noe je plaval po vrhu s svojo barko.
Bog je ustavil dež in voda je začela upadati.
Pokazali so se vrhovi gora, med njimi tudi Prestreljenik.
Tedaj se je Bog spomnil na Noeta.
Noeta je začelo skrbeti, kam naj priveže barko.
Bog je postavil kazalec leve roke na eno stran, kazalec desne roke pa na drugo stran Prestreljenka.
Stisnil je močno od obeh strani in ratala je luknja skozi Prestreljenik.
Noe je srečen vzel štrik, ga pretaknil skozi luknjo in privezal barko.
Zdaj se je lahko zbasal z barke, saj je vedel, da mu je ne bo odneslo.
0
Marijo je lovil hudič.
Marija je šla čez hrib, a hudič je udaril skozenj in napravil okno v Prestreljenku.
Marija je pobegnila na Svete Višarje.
Marija je šla čez hrib, a hudič je udaril skozenj in napravil okno v Prestreljenku.
Marija je pobegnila na Svete Višarje.
0
PREVEJK
Mlad pastir je gnal čredo ovac daleč od doma.
Ko se je utrudil, se je ustavil, da se odpočije.
Ovce so se mu razkropile na vse strani.
Begal je zdaj za eno, zdaj za drugo, vendar nobene ni mogel ujeti.
Naenkrat se je znašel med skalami, ki jim ni bilo videti konca.
Že je mislil, da se je izgubil, ko je zaslišal javkanje.
Za njim se je oglasilo:
Pomagaj mi!
Reši me!
Ker je bil dobrega srca, je odvalil skalo.
Zagledal je belo kačo, ki se mu je zahvalila.
Rekla mu je, naj si zaželi karkoli.
Vse mu bo izpolnila.
Zaželel si je le svojo čredo in velik, sončen pašnik.
In še preden se je obrnil, je bila želja izpolnjena.
Ko je doma povedal, kaj se je zgodilo, mu niso verjeli.
Vendar pa so se o čredi in pašniku zjutraj lahko sami prepričali in velikemu pašniku dali ime Prevejk.
Mlad pastir je gnal čredo ovac daleč od doma.
Ko se je utrudil, se je ustavil, da se odpočije.
Ovce so se mu razkropile na vse strani.
Begal je zdaj za eno, zdaj za drugo, vendar nobene ni mogel ujeti.
Naenkrat se je znašel med skalami, ki jim ni bilo videti konca.
Že je mislil, da se je izgubil, ko je zaslišal javkanje.
Za njim se je oglasilo:
Pomagaj mi!
Reši me!
Ker je bil dobrega srca, je odvalil skalo.
Zagledal je belo kačo, ki se mu je zahvalila.
Rekla mu je, naj si zaželi karkoli.
Vse mu bo izpolnila.
Zaželel si je le svojo čredo in velik, sončen pašnik.
In še preden se je obrnil, je bila želja izpolnjena.
Ko je doma povedal, kaj se je zgodilo, mu niso verjeli.
Vendar pa so se o čredi in pašniku zjutraj lahko sami prepričali in velikemu pašniku dali ime Prevejk.
0
RABELJSKA JAMA
V eni od divjih dolin je živel reven kmet.
Z ženo in sinom Štefanom je živel v hiši na samem.
Nekega dne mu je žena umrla in tako je ostal sam s sinom.
Toda tudi on je že star in čuti bližajočo se smrt.
Zatorej še zadnjič zbere vse svoje moči, vzame sina, ga nese na goro in mu pravi:
Kmalu boš ostal sam na svetu in življenje na njem ni lahko.
Vendar pomni.
Ta gora skriva pod vrhom zaklad in ko bo usoda še posebej kruta s teboj, ga poišči.
Nato je umrl.
Sin pa je zrasel, se poročil in nadaljeval z obdelovanjem kmetije v dolini.
Njegova žena Ana se je, ko je na tilniku nosila breme sena, ponesrečila in paralizirana obležala.
Štefan je na pol obupan prodal svojo čredo koz in vse, kar je vrednega imel.
Ženo je na vozu peljal k mestnim zdravnikom, ki pa ji niso mogli pomagati.
V eni od neprespanih noči se je Štefan spomnil na očetove besede.
In tako se je odpravil z vrečo in cepinom.
Plezal je čez podrta drevesa.
Hodil je po zaraščenih gozdovih in neprehodnih jamah.
Ni se menil za nevarnosti.
Otipaval je kamenje in postal obseden z željo odkriti žlahtno kovino.
Oči so se mu svetile, roke potile in krvavele.
In tako je spal vse noči v gozdu.
Cele dneve je brez miru blodil, se hranil s koreninami in gozdnimi sadeži, ubil kakšno manjšo žival in si jo spekel na ognju.
Počasi se je spremenil v divjaka z dolgo brado in raztrganimi capami.
Spomin na ženo je bolj in bolj bledel.
Noči so postale hladne.
Poiskal si je jamo, pripravil kurjavo in tam prezimil.
O žlahtni kovini pa niti sledu.
Nekega dne pa najde pod plazom mrtvega kozoroga.
Nese ga v jamo in speče.
Da ogenj ne bi izdal njegovega bivališča, skrbno zastre vhod v jamo.
Toda kmalu mora zaradi dima na plano, da se odkašlja.
Razjezi se nas svojo usodo, zgrabi košček žerjavice in jo vrže daleč stran in tako zaneti požar.
Vrne se v votlino k mrzli in pokvarjeni večerji.
Pobere kamen, ki ga je pred votlino umil dež.
Obrne ga proti soncu in v oči se mu zasveti srebrna barva.
Končno je našel zaklad.
To je bil namočen svinec, ki se je stalil s toploto ognja.
Štefan se je vrgel na tla, jih poljubil in spreletel ga je srh po vsem telesu.
Smejal se je, jokal in se spomnil nesrečne žene doma.
Zdaj bo vse trpljenje poplačano.
Plačal bo najboljše zdravnike, da mu jo pozdravijo.
Od sreče zagrebe roke v zemljo in med prsti se njegova kri pomeša s svinčevo rudo.
V naslednjih dneh s cepinom nakoplje rudo, jo čez noč ob ognju stali in le plemenito kovino obdrži.
Napolni svojo vrečo do vrha, zapre votlino in se odpravi domov.
Bog ga obvaruje pred vsemi nevarnostmi na poti in tako prispe na domači prag.
Odpre vrata in pravi na postelji ležeči ženi:
Glej kaj sem ti prinesel!
In strese svinec na tla.
Toda žena ne odgovori.
Štefan spozna, da je mrtva.
Tedaj obmolkne in odide neznano kam in nihče ga ni več videl.
Pravijo, da se je vrnil na goro in za vedno ostal v kraljestvu mineralov.
Mnogi so sledili Štefanu, našli minerale in obogateli.
V eni od divjih dolin je živel reven kmet.
Z ženo in sinom Štefanom je živel v hiši na samem.
Nekega dne mu je žena umrla in tako je ostal sam s sinom.
Toda tudi on je že star in čuti bližajočo se smrt.
Zatorej še zadnjič zbere vse svoje moči, vzame sina, ga nese na goro in mu pravi:
Kmalu boš ostal sam na svetu in življenje na njem ni lahko.
Vendar pomni.
Ta gora skriva pod vrhom zaklad in ko bo usoda še posebej kruta s teboj, ga poišči.
Nato je umrl.
Sin pa je zrasel, se poročil in nadaljeval z obdelovanjem kmetije v dolini.
Njegova žena Ana se je, ko je na tilniku nosila breme sena, ponesrečila in paralizirana obležala.
Štefan je na pol obupan prodal svojo čredo koz in vse, kar je vrednega imel.
Ženo je na vozu peljal k mestnim zdravnikom, ki pa ji niso mogli pomagati.
V eni od neprespanih noči se je Štefan spomnil na očetove besede.
In tako se je odpravil z vrečo in cepinom.
Plezal je čez podrta drevesa.
Hodil je po zaraščenih gozdovih in neprehodnih jamah.
Ni se menil za nevarnosti.
Otipaval je kamenje in postal obseden z željo odkriti žlahtno kovino.
Oči so se mu svetile, roke potile in krvavele.
In tako je spal vse noči v gozdu.
Cele dneve je brez miru blodil, se hranil s koreninami in gozdnimi sadeži, ubil kakšno manjšo žival in si jo spekel na ognju.
Počasi se je spremenil v divjaka z dolgo brado in raztrganimi capami.
Spomin na ženo je bolj in bolj bledel.
Noči so postale hladne.
Poiskal si je jamo, pripravil kurjavo in tam prezimil.
O žlahtni kovini pa niti sledu.
Nekega dne pa najde pod plazom mrtvega kozoroga.
Nese ga v jamo in speče.
Da ogenj ne bi izdal njegovega bivališča, skrbno zastre vhod v jamo.
Toda kmalu mora zaradi dima na plano, da se odkašlja.
Razjezi se nas svojo usodo, zgrabi košček žerjavice in jo vrže daleč stran in tako zaneti požar.
Vrne se v votlino k mrzli in pokvarjeni večerji.
Pobere kamen, ki ga je pred votlino umil dež.
Obrne ga proti soncu in v oči se mu zasveti srebrna barva.
Končno je našel zaklad.
To je bil namočen svinec, ki se je stalil s toploto ognja.
Štefan se je vrgel na tla, jih poljubil in spreletel ga je srh po vsem telesu.
Smejal se je, jokal in se spomnil nesrečne žene doma.
Zdaj bo vse trpljenje poplačano.
Plačal bo najboljše zdravnike, da mu jo pozdravijo.
Od sreče zagrebe roke v zemljo in med prsti se njegova kri pomeša s svinčevo rudo.
V naslednjih dneh s cepinom nakoplje rudo, jo čez noč ob ognju stali in le plemenito kovino obdrži.
Napolni svojo vrečo do vrha, zapre votlino in se odpravi domov.
Bog ga obvaruje pred vsemi nevarnostmi na poti in tako prispe na domači prag.
Odpre vrata in pravi na postelji ležeči ženi:
Glej kaj sem ti prinesel!
In strese svinec na tla.
Toda žena ne odgovori.
Štefan spozna, da je mrtva.
Tedaj obmolkne in odide neznano kam in nihče ga ni več videl.
Pravijo, da se je vrnil na goro in za vedno ostal v kraljestvu mineralov.
Mnogi so sledili Štefanu, našli minerale in obogateli.
0
Bilo je na veliko soboto.
V Rabeljnu je vse rajalo in se veselilo.
V krčmo je prišla žena z otrokom in je prosila jeperge.
Nihče je ni hotel sprejeti pod streho.
Z njo je prišel tudi star mož, ki je imel s seboj sodček.
Dejal je, naj se nehajo veseliti na tak dan, ko je Jezus v grobu.
Če ne, bo odprl sod in jih bo voda zalila.
Vsi so se začeli smejati, mož pa odpre pipo na sodu in začela je teči voda brez konca.
Zjutraj je bila vsa vas pod vodo.
Nastalo je Rabeljsko jezero.
Ko so nevihte, se še danes slišijo iz vode zvonovi rabeljske cerkve.
V Rabeljnu je vse rajalo in se veselilo.
V krčmo je prišla žena z otrokom in je prosila jeperge.
Nihče je ni hotel sprejeti pod streho.
Z njo je prišel tudi star mož, ki je imel s seboj sodček.
Dejal je, naj se nehajo veseliti na tak dan, ko je Jezus v grobu.
Če ne, bo odprl sod in jih bo voda zalila.
Vsi so se začeli smejati, mož pa odpre pipo na sodu in začela je teči voda brez konca.
Zjutraj je bila vsa vas pod vodo.
Nastalo je Rabeljsko jezero.
Ko so nevihte, se še danes slišijo iz vode zvonovi rabeljske cerkve.
0
0
Kjer se sedaj razprostira Rabeljsko jezero, je bila nekoč lepa gorska kotanja, pokrita z lepimi polji in travniki.
Sredi njih pa je stala prijazna vas z bogatimi prebivalci.
Kakor je že navadno, da zgubijo ljudje, ko se jim predobro godi, usmiljenje do svojega bližnjega, tako je bilo tudi tu.
Rabeljčani so postali tudi neusmiljeni.
Zaman je trkal revež na njihova vrata.
Namesto daru je prejel trde besede.
Nekega večera pride v to vas žena.
V naročju je nosila prelepo detece.
Nočilo se je in uboga žena je premišljevala, kam bi šla počivat.
Šla je od hiše do hiše in prosila za sebe in dete v naročju prenočišče.
Povsod so zapirali pred njo vrata.
Morala pa je poslušati še trde besede.
Tako je obhodila vso vas in je ostala lačna in prezebla na cesti.
Vzdihne pri sebi:
Če sem že jaz zaslužila,
da me gonijo od hiše,
ne vem,
kaj je zakrivilo moje ubogo dete,
da ne morem najti prostora,
kamor bi ga položila spat.
Že se je hotela uleči pod milim nebom k pokoju.
Kar zagleda ob koncu vasi kočo na samem.
Napoti se k njej.
Rahlo potrka.
Hišne duri se odpro in pred njo stoji starček, ki komaj zagleda ubogo ženo, ji tudi že ponudi večerjo in prenočišče.
Ponoči nastane silovit vihar.
Med gromom se starček zdrami.
Ne vidi nikjer žene.
A tudi vasi ni bilo več videti.
Krog in krog njegove koče se je razširjala vodna gladina.
Še danes stoji na majhnem otoku koča, kjer je bival starček.
Vse drugo je Bog za kazen pokončal.
Prizanesel je le koči.
Sredi njih pa je stala prijazna vas z bogatimi prebivalci.
Kakor je že navadno, da zgubijo ljudje, ko se jim predobro godi, usmiljenje do svojega bližnjega, tako je bilo tudi tu.
Rabeljčani so postali tudi neusmiljeni.
Zaman je trkal revež na njihova vrata.
Namesto daru je prejel trde besede.
Nekega večera pride v to vas žena.
V naročju je nosila prelepo detece.
Nočilo se je in uboga žena je premišljevala, kam bi šla počivat.
Šla je od hiše do hiše in prosila za sebe in dete v naročju prenočišče.
Povsod so zapirali pred njo vrata.
Morala pa je poslušati še trde besede.
Tako je obhodila vso vas in je ostala lačna in prezebla na cesti.
Vzdihne pri sebi:
Če sem že jaz zaslužila,
da me gonijo od hiše,
ne vem,
kaj je zakrivilo moje ubogo dete,
da ne morem najti prostora,
kamor bi ga položila spat.
Že se je hotela uleči pod milim nebom k pokoju.
Kar zagleda ob koncu vasi kočo na samem.
Napoti se k njej.
Rahlo potrka.
Hišne duri se odpro in pred njo stoji starček, ki komaj zagleda ubogo ženo, ji tudi že ponudi večerjo in prenočišče.
Ponoči nastane silovit vihar.
Med gromom se starček zdrami.
Ne vidi nikjer žene.
A tudi vasi ni bilo več videti.
Krog in krog njegove koče se je razširjala vodna gladina.
Še danes stoji na majhnem otoku koča, kjer je bival starček.
Vse drugo je Bog za kazen pokončal.
Prizanesel je le koči.
0
ROMBON
V Bovcu je imel hudič veliko moč.
Ljudje so mu rekli:
Veš kaj,
če do svita narediš štenge na vrh Rombona,
ostaneš lahko tu pri nas,
če jih pa ne narediš,
boš pa moral drugam!
Hudič je tuhtal, kako bi Bovčane okrog prinesel.
Prebrisani hudič je vsem petelinom zavezal oči, da zjutraj ne bodo vedeli, da je že svit.
Hudič je celo noč delal štenge.
In ko so mu manjkale samo še 3, je prišla dobra žena in petelinom odvezala oči.
Ker se je že svitalo, so petelini zapeli, ljudje so se zbudili in videli, da hudič še ni končal dela, zato so ga nagnali iz Bovca.
V Bovcu je imel hudič veliko moč.
Ljudje so mu rekli:
Veš kaj,
če do svita narediš štenge na vrh Rombona,
ostaneš lahko tu pri nas,
če jih pa ne narediš,
boš pa moral drugam!
Hudič je tuhtal, kako bi Bovčane okrog prinesel.
Prebrisani hudič je vsem petelinom zavezal oči, da zjutraj ne bodo vedeli, da je že svit.
Hudič je celo noč delal štenge.
In ko so mu manjkale samo še 3, je prišla dobra žena in petelinom odvezala oči.
Ker se je že svitalo, so petelini zapeli, ljudje so se zbudili in videli, da hudič še ni končal dela, zato so ga nagnali iz Bovca.
0
Lelj, http://www.supmagazin.si/rabeljsko-jezero-osvezujoca-voda-med-gorami/ si ti že bil na Rabeljskem jezeru?
Če si, kako je tam?
Če si, kako je tam?
0
V starih časih je bil Rombon še ves zaraščen.
Na tej strani so živeli samo pastirji z ovcami.
Na drugi strani Rombona pa so pasli ovce Rezijani.
Včasih so jih prignali tudi na Bovško stran.
Enkrat se je en Rezijan zaljubil v eno bovško čečo.
Tista pa je že imela enega Bovčana rada, zato sta se Bovčan in Rezijan stolkla.
Rezijan je takrat zažgal gozd na Rombonu.
Pogorel je in celo zemlja je gorela.
Od tistega časa je Rombon gol.
Na tej strani so živeli samo pastirji z ovcami.
Na drugi strani Rombona pa so pasli ovce Rezijani.
Včasih so jih prignali tudi na Bovško stran.
Enkrat se je en Rezijan zaljubil v eno bovško čečo.
Tista pa je že imela enega Bovčana rada, zato sta se Bovčan in Rezijan stolkla.
Rezijan je takrat zažgal gozd na Rombonu.
Pogorel je in celo zemlja je gorela.
Od tistega časa je Rombon gol.
0
SLATENK
Ljudje okrog Bovca pravijo, da je Slatenk en kos dohtarja.
Gori okrog hriba Polovnika se je klatil en lep gams in vsi jagri so ga hoteli ujeti.
A vsakemu se je izmuznil.
En dan pa je šel Bovčan po drva in je naletel na gamsa, ki je ravno pil.
Mož se je najprej ustrašil, potem pa je vzel poleno in ga zabrisal gamsu za vrat.
Gams je padel.
Kri je začela v curkih teči v potok in od tistega časa je potok tako gorak in zdrav.
Ljudje okrog Bovca pravijo, da je Slatenk en kos dohtarja.
Gori okrog hriba Polovnika se je klatil en lep gams in vsi jagri so ga hoteli ujeti.
A vsakemu se je izmuznil.
En dan pa je šel Bovčan po drva in je naletel na gamsa, ki je ravno pil.
Mož se je najprej ustrašil, potem pa je vzel poleno in ga zabrisal gamsu za vrat.
Gams je padel.
Kri je začela v curkih teči v potok in od tistega časa je potok tako gorak in zdrav.
0
Od vasi Čezsoča se vlečeta greben in potok Slatenk.
Ljudje pravijo, da je ta voda zdrava za vse bolezni.
Slatenk je trgal zemljo.
Na dan je prišlo črno kamenje.
Ljudje niso vedeli kaj je to.
Šele, ko so v Belgiji in Franciji kopali premog, so videli, da je črno kamenje premog.
Pravijo, da so v Slatenku škratje, ki vahtajo, da ne bi kdo začel kopati črnega premoga.
Ljudje pravijo, da je ta voda zdrava za vse bolezni.
Slatenk je trgal zemljo.
Na dan je prišlo črno kamenje.
Ljudje niso vedeli kaj je to.
Šele, ko so v Belgiji in Franciji kopali premog, so videli, da je črno kamenje premog.
Pravijo, da so v Slatenku škratje, ki vahtajo, da ne bi kdo začel kopati črnega premoga.
0
SLEME
Gori za Slemenom je bil v starih časih grad.
Še zdaj se pravi tam na Ugradih.
V njem sta živela hudoben grof in hči.
Bila sta grozno neusmiljena.
Veliko je bilo revežev na svetu.
Če je grofa prišel kdo prosit, mu ni nič dal.
Nekega dne je prišel starček.
Prosil je za košček kruha.
Grof ga je nagnal:
Pojdi,
da te ne vidim več!
Šel je siromak, a se je obrnil in ga preklel:
Preklet bodi ti
in tvoja hči!
Takoj se spremeni v zelenega junca,
tvoj grad naj bo razvalina,
tvoja hči pa naj se kot kača plazi po razvalini!
Rešen boš takrat,
ko doli na sredi Kolerata zrase brina,
in ko iz nje izdolbejo zibelko.
Otrok,
ki se bo zibal v tisti zibelki,
bo šele tebe in tvojo hči rešil.
Še dolgo dolgo let so slišali rjoveti tistega zelenega junca gori na Ugradih.
Po dolgih letih so posekali brino in stesali iz nje zibelko.
V njej so zibali pobiča.
Ko je dorasel, je nekoč zašel na Sleme.
Tam ga je srečala kača in mu dejala:
Ti boš moj rešitelj,
če prideš opolnoči gor in me udariš s tremi šibami.
Pobič je šel opolnoči gor in udaril kačo z vsako šibo trikrat po hrbtu.
Takoj se je spremenila v lepo mlado grofično.
Isto je udaril tudi junca.
Ta spremenil se je v grofa.
Za plačilo ga je grofična vzela za moža.
Potlej sta dolgo in srečno živela.
Gori za Slemenom je bil v starih časih grad.
Še zdaj se pravi tam na Ugradih.
V njem sta živela hudoben grof in hči.
Bila sta grozno neusmiljena.
Veliko je bilo revežev na svetu.
Če je grofa prišel kdo prosit, mu ni nič dal.
Nekega dne je prišel starček.
Prosil je za košček kruha.
Grof ga je nagnal:
Pojdi,
da te ne vidim več!
Šel je siromak, a se je obrnil in ga preklel:
Preklet bodi ti
in tvoja hči!
Takoj se spremeni v zelenega junca,
tvoj grad naj bo razvalina,
tvoja hči pa naj se kot kača plazi po razvalini!
Rešen boš takrat,
ko doli na sredi Kolerata zrase brina,
in ko iz nje izdolbejo zibelko.
Otrok,
ki se bo zibal v tisti zibelki,
bo šele tebe in tvojo hči rešil.
Še dolgo dolgo let so slišali rjoveti tistega zelenega junca gori na Ugradih.
Po dolgih letih so posekali brino in stesali iz nje zibelko.
V njej so zibali pobiča.
Ko je dorasel, je nekoč zašel na Sleme.
Tam ga je srečala kača in mu dejala:
Ti boš moj rešitelj,
če prideš opolnoči gor in me udariš s tremi šibami.
Pobič je šel opolnoči gor in udaril kačo z vsako šibo trikrat po hrbtu.
Takoj se je spremenila v lepo mlado grofično.
Isto je udaril tudi junca.
Ta spremenil se je v grofa.
Za plačilo ga je grofična vzela za moža.
Potlej sta dolgo in srečno živela.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
30.01.2018 ob 7:33