PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

Beremo... - 2


zobatec :: 18.08.2018 ob 17:39
Jaz sem pa pred dnevi začela brat življenjepis …………………………………………. Ljudmile Novak!

Gledam zdele pa ni naveden avtor! Ker tako osladnega, pocukranega življenjepisa še niste brali. Jasno je vsee oh in sploh naj naj.
Če ga bo kdo bral, naj ima obvezno poleg sebe nekaj za izravnavo cukra.

Bul šit!


WW tebi pa hvala, si mi dala nekaj idej za branje.
? :: 18.08.2018 ob 17:46
Avtor: zobatec
Jaz sem pa pred dnevi začela brat življenjepis …………………………………………. Ljudmile Novak!

Gledam zdele pa ni naveden avtor! Ker tako osladnega, pocukranega življenjepisa še niste brali. Jasno je vsee oh in sploh naj naj.
Če ga bo kdo bral, naj ima obvezno poleg sebe nekaj za izravnavo cukra.

Bul šit!


WW tebi pa hvala, si mi dala nekaj idej za branje.

Naslov? Založba?
zobatec :: 18.08.2018 ob 18:05
Naslov: LJUDMILA NOVAK v očeh drugih

Izdal in založil: Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, Ljubljana
lelj :: 18.08.2018 ob 18:09
Avtor: zobatec
Jaz sem pa pred dnevi začela brat življenjepis …………………………………………. Ljudmile Novak!

Gledam zdele pa ni naveden avtor! Ker tako osladnega, pocukranega življenjepisa še niste brali. Jasno je vsee oh in sploh naj naj.
Če ga bo kdo bral, naj ima obvezno poleg sebe nekaj za izravnavo cukra.

Bul šit!


WW tebi pa hvala, si mi dala nekaj idej za branje.


kdo ti pa bere?

ker kolikor vem ti ne znaš brat
WiCkEd WiTcH :: 19.08.2018 ob 10:13
Avtor: zobatec


WW tebi pa hvala, si mi dala nekaj idej za branje.

Pohvala od zobate za eno MOJO temo? Mislim, da se je svet podrl, v peklu so naštimali klimo, Jezus pa pleše tango.
WiCkEd WiTcH :: 02.09.2018 ob 16:09
Prebrala Modro okrasje.
Odpri sliko ➜

Naslov je knjiga dobila po modrem okrasju, ki ga ženske (ponosno) nosijo okoli zapestij, gležnjev, okoli vratu, po obrazu... Odtenki modre so raznobarvni in mala Filiz si ga celo želi. Želja se ji tudi uresniči.
Knjiga sicer obravnava težko tematiko, a so poglavja (celo stavki) kratki in branje kar steče. Maltretiranje, opisano na tak način, je v bistvu celo bolj grozno, kot če bi bila opisana vsaka podrobnost.
Priporočam.
WiCkEd WiTcH :: 02.09.2018 ob 16:13
Prebrala tudi Klic kukavice in Sviloprejko. Avtorica je J.K. Rowling pod psevdonimom.
Kriminalki (Sviloprejka je nadaljevanje) kot kriminalki, a meni sta bili všeč. Čakam naslednjo knjigo, mogoče se glavna junaka celo zaljubita.:)
WiCkEd WiTcH :: 02.09.2018 ob 16:29
A, še to:
Odpri sliko ➜
Leah Remini

Lahkotno branje, hitro steče, Leah je zabavna, brez dlake na jeziku in meni se ne zdi samo na pol Italijanka.:P
Veliko je napisanega tudi o Tomu Cruisu-na kratko: nič kaj pozitivnega.

Že kakih 10 let nazaj je vložila prijavo zaradi pogrešane osebe. Uradno je primer zaključen (policija pogledala stran?), a
Shelly ni nihče videl že dolgo.
bb :: 02.09.2018 ob 19:01
Imaš zelo zanimiv izbor branja, Ljudmila Če mi bo padla kakšna fajn biografija na pamet, javim.
porajkel :: 02.09.2018 ob 23:32
Agatha Christie, Hickory Dickory Dock.
James Duncie, Sidney Chambers and the Shadow of Death. Po seriji teh knjig je bila posneta nadaljevanka Grantchester.
WiCkEd WiTcH :: 15.09.2018 ob 15:48
Prebrala:

Odpri sliko ➜

Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem opisuje življenje Indijancev (od severa do juga Amerik) pred 1492 in takoj po tem. Opisuje cvetoče družbe, mesta, večja od evropskih, celo z zaposlenimi pometači cest... Igluji niso samo posamezne luknje v ledu, ampak so s predori povezani z drugimi igluji in celo "dvoranami". Nekatera plemena/ljudstva v svojem besednjaku sploh ne poznajo besede za boj, vojno. Osvajalci so pisali domov, da so domorodci preveč čisti in uporabljajo preveč mila (tole je pa popolno presenečenje!:D).
Drugi del pa opisuje holokavst. Druge besede skoraj ni, mogoče genocid. V knjigi avtor večkrat reče, da so podane številke (v povprečju 95% iztrebljenih domačinov na območju, večina ostalih pa zadužnjenih ali mrtvih zaradi evropskih bolezni) preveč brezosebne (se strinjam z njim!), zato mestoma doda še odlomke pričevanj očividcev, celo hvalisanja ali hladnokrvnega poročanja "osvajalcev".

Knjiga se sicer vleče, ker podrobno opisuje veliko različnih plemen in enako tudi v drugem delu, a jo vseeno priporočam. Seveda sem vedela, da je bilo takrat hudo, a tako hudo...:(
. :: 15.09.2018 ob 17:48
WW, lahko prosim za malo daljšo obnovo knjige? Brala sem Terra Nullius, v kateri Lindqvist opisuje evropsko osvajanje Avstralije in iztrebljanje Aboriginov, te tvoje pa ne.

Odpri sliko ➜
WiCkEd WiTcH :: 15.09.2018 ob 18:02
Sem dodala še tole na seznam, a bo malo še počakala. Vidim pa, da ima Lindqvist še knjigo Iztebite vse divjake -ta je pa o Afriki.

Malo podrobneje o Indijancih pa zvečer.
WiCkEd WiTcH :: 15.09.2018 ob 21:06
Ameriški ho!okavst:

Knjiga je že vrnjena v knjižnico, tako da bo vse po spominu in posplošeno. Avtor je točno zapisal, o katerem plemenu je govora (Sploh nisem vedela, da jih je bilo toliko! Če se prav spomnim, je bilo govora o številki 700 ali 900.) Jaz se imen plemen in imen mest nisem zapomnila, prav tako ne imen osvajalcev iz drugega dela.

V prvem delu je opisano življenje pred Kolumbom in prvi vtisi (takrat le še) prišlekov. Kot sem že zgoraj omenila, neko ljudstvo bolj na severu ni imelo v svoji "vasi" le posameznih mini iglujev (kot sem si predstavljala v svoji, očitno, omejeni domišljiji), ampak so bile to večje zadeve, s hodniki iz ledu povezane z drugimi igluji in celo še večjimi igluji, ki so bili namenjeni npr. zborovanjem.
Nekje v Kaliforniji je živelo pleme, ki ni poznalo lakote. Malo so lovili, malo nabirali, ko so se tega naveličali pa so uživali morsko hrano. Mislim, da poljedelstvo v tem primeru ni hilo omenjeno. A kljub temu je bilo darov narave obilo.
Na splošno so bili vsi prišleki (v knjigi so odlomki njihovih poročanj) pozitivno presenečeni nad rodovitnostjo zemlje.

Ponovno sem se spomnila, da Indijanci niso poznali konj. V šoli smo se učili, da so Indijanci, ko so zagledali belo bitje na konju, mislili, da je to eno bitje. A to sem pozabila, do te knjige. Konji so včasih bili v Ameriki(-ah?), a so se "vrnili" nazaj v Azijo. Tudi Indijanci so potomci prišlekov iz Azije; prišli so po kopenskem mostu, ki je včasih (pred dvigom morske gladine) potekal med Azijo in Ameriko.

Opisano je bilo tudi neko mesto (ime žal pozabila). Bilo naj bi večje kot katerekoli evropsko mesto v tistem času. Prišleki so bili fascinirani nad njim. Povsod je bilo zelenje, ptice so imeli poleg cest za okras in glssbeno spremljavo, ceste so bile neverjetno čiste, imeli so vodovod... Mesto je bilo opisajo neverjetno slikovoto, žal ne znam ponoviti...
Opisano je tudi neko naselje, ki naj bi imelo stanovanjski kompleks, v katerem je bilo 2000(!) stanovanj.

Piramide so bile namenjene veri. Kot neka svetišča in ne kot egipčanske grobnice.
Avtor je omenil tudi ljudstvo Nazca, njihove risbe in se ponorčeval iz teorij, da so jih naredili vesoljci.
V nekem naselju so bile stavbe grajene tako, da nikjer ni bilo pravega kota (90 stopinj). Prišleki so se, jasno, norčevali iz nesposobnosti domorodskih arhitektov, a kasneje (verjetno stoletja kasneje) se je ugotovilo, da so stavbe grajene na podlagi zvezd/ozvezdij/nekih nebesnih teles.
Pri nekem ljudstvu so bile omenjene njihove slike in popolna odsotnost slik v povezavi z boji, nasiljem, vojno. Niti izraza za te pojme niso poznali.

Vzgoja otrok je bila permisivna (tako je avtor rekel), meni se zdi bolj pasivno agresivna. Če je otrok nekaj naredil narobe, je starš planil v jok. Ko ga je otrok vprašal, kaj je narobe, mu je starš rekel, da ga je osramotil. So pa menda bili dobro vzgojeni, kultura je cvetela in po mojem mnenju so brez prišlekov super shajali. Buhve, na kateri točki razvoja bi bili, če bi jih šele danes odkrili?

Avtor je omenil tudi indijansko obredno žrtvovanje, a tako na hitro, v nekaj vrsticah in opravičujoče. Ne smemo jim zameriti pobijanja žrtev v imenu vere, saj je npr. španska inkvizicija počela isto v istem času.:P

Število domorodcev pred 1492 ni jasno. Razhajanja so velika, a tudi najnižje številke govorijo o milijonih, celo več kot deset milijonov. Kmalu se bo to drastično spremenilo, a o tem jutri.:)
WiCkEd WiTcH :: 17.09.2018 ob 8:47
V spominu mi je ostalo poročilo nekega osvajalca, kako se je čudil Indijanski dobrodošlici, čeprav so oni prišli bojno opremljeni. Da kar niso razumeli, da bodo umrli...:(

Avtor je za vsako opisano ljudstvo povedal številko prej in potem, včasih le procent umrlih. V povprečju je to okoli 95 % v prvih stotih letih. In nadaljnih 95% ostanka v naslednjih stotih letih.

A ne smemo vse krivde zvaliti na hladno orožje, veliko Indijancev je umrlo tudi zaradi "nevidnih morilcev". Kuga, koze, tuberkuloza, sifilis... so prihajale v indijanska naselja še pred osvajalci in jih zdesetkale še pred prihodom osvajalcev.

Tisti srečneži, ki niso umrli od bolezni ali od roke belca, so bili zasužnjeni. Veliko jih je delalo v rudnikih. Povprečna življenska doba: nekaj mesecev. Več sreče so imeli tisti, ki so delali nad zemljo-tem je uspelo živeti malo več kot leto.
Vsakemu sužnju so na lice vžgali začetnice gospodarja. Če se je slučajno zgodilo, da je bil prodan, je dobil nov štempl.
Nekega dne v prihodnosti so se dobri možje odločili, da se sužnje osvobodi. Dobili so nov štempl, tokrat LIBRE.
Na začetku so prišleki Indijance obravnavali kot robo v izobilju, kar mrgoleli so naokoli, toliko jih je bilo. Zato je bilo tudi ceneje kupiti novega, kot pa primerno skrbeti za starega.

A že čez nekaj let, desetletij se je to spremenilo. Kar naenkrat so beli gospodarji ugotovili, da zastonj delovne sile ni več možno tako lahko dobiti. Da se populacija obnavlja, je potrebno več novorojenih kot umrlih. Pri Indijancih je bilo ogromno mrtvih zaradi bolezni, ogromno mrtvih zaradi pobojev, ogromno mrtvih zaradi trdega dela...
Indijanci tudi niso imeli več veliko otrok. Malo zaradi nezmožnosti zanositi/donositi (slaba prehrana...), malo zaradi realnega pogleda na svet: niso želeli spraviti na tak krut svet novega bitja. Opisani so tudi primeri, ko so matere otroka takoj po rojstvu ubile. Verjetno se jim je to zdelo bolje, kot da bi ji otroka vrgli psom, kar je bila priljubljena zabava.
Psi so bili zdresirani za lov na človeka. Jedli so le človeško meso.

Kasneje so v Kaliforniji ustanovili misijone. Ujeli so Indijance in jih na silo pokristjanjevali. Takrat so se že zavedali, da je Indijancev vedno manj, zato so tiste v misijonu podrobno zasliševali, zakaj še nimajo otrok. Imate redno perilo, kolikokrat ste intimni s partnerjem...?

Iz indijanske kože so izdelovali pasove in uzde. Radi so jim tudi odrezali nosove, ker je bilo sužnje tako lažje prešteti.

Belci so si večkrat vzeli tudi trofeje, malega Indijanca, in ga razkazovali v Evropi. Tudi ti niso dolgo živeli.
Znana je Lost Bird iz bitke pri Ranjenem kolenu.

Belci so se čudili več stvarem. Naivnosti in dobrotljivosti Indijancev-s kakim zanosom in ponosom poročajo o masakru celih vasi, ti pa so jih prej pogostili. Čudili so se tudi bojevanju. Indijanci se prej niso bojevali, sploh pa ne zaradi osvajanja ozemelj, bolj zaradi razžalitev. Plesali so eden okoli drugega, včasih izstrelili kako puščico, ranjenih je bilo malo. Zdaj jih je pa doletel pravi boj, a čeprav so bili nepripravljeni, so veliko nadoknadili s strastjo.
In še nečemu so se čudili. Če so belci ujeli domačina (kot trofejo), in je ta kot odrasel odšel k svojemu plemenu (če je še obstajalo), se ni več vrnil. Če je belec odraščal v indijanskem plemenu, se je le redko kdo vrnil k belcem.

Teddy Roosevelt, George Washington in še nekaj prvih predsednikov je bilo odkrito za iztrebitev(!) Indijancev. Saj so le živali.
WiCkEd WiTcH :: 17.09.2018 ob 9:03
Prebrala:
Odpri sliko ➜

Obstaja gen, ki določa, kdo je tvoja duša dvojčica. Poližeš palčko, pošlješ in za manj kot 10 dolarjev ti pošljejo ime tvojega edinega (če je tudi on v bazi). Jeba, če je tvoj edini 40 let starejši/mlajši, če si ti heteroseksualec, a je tvoj edini istega spola, če je tvoj edini na drugi celini... Ali celo, da je tvoj edini policist, ti pa psihopatski serijski morilec.:P (Tole vse je zapisano v prvih parih poglavjih, zato vam knjige, užitka ob branju nisem uničila.;))
Knjiga se začne predvidljivo in nisem imela velikih upov, a razplet je super. Presenetil me ni le tisti, ki je bil najbolj šokanten na začetku.
Priporočam.
. :: 17.09.2018 ob 10:59
Hvala, WW.
Mogoče te bodo zanimala Izgubljena mesta dr. Ivana Šprajca.
WiCkEd WiTcH :: 17.09.2018 ob 12:36
Avtor: .
Hvala, WW.
Mogoče te bodo zanimala Izgubljena mesta dr. Ivana Šprajca.

Poveš kaj več?
. :: 17.09.2018 ob 12:48
Avtor: .
Hvala, WW.
Mogoče te bodo zanimala Izgubljena mesta dr. Ivana Šprajca.

Poveš kaj več?


Dr. Ivan Šprajc je mednarodno priznani slovenski arheolog, ki odkriva in raziskuje starodavna mesta na Jukatanu.




pdf knjige pa najdeš tudi na spletu.
porajkel :: 17.09.2018 ob 16:17
Ali avtor tvoje knjige o Holokavstu Indijancev navaja vire o njihovem zivljenju pred prihodom belcev, kajti opisuje jih zelo idilicno? Miroljubni so bili le tam, kjer so bili izolirani od drugih plemen, recimo na otokih, kjer jih je nasel Kolumb in pobil, pa se tam le do dolocene mere.

Teorija o milih in miroljubnih Indijancih je bila ze nekaj casa nazaj ovrzena. Arheloska najdisca kazejo na to, da jih je veliko umrlo v medplemenskih bitkah (puscice in drugi znaki nasilja v kosteh, skalpiranje). V bitki za zivljenjski prostor so pozigali vasi sosednjih plemen - neredka najdisca s po nekaj 100 ali celo 1000 ozganimi kostmi kazejo na to. Plemena so se redno medsebojno napadala in si vzela suznje za delo.

Tudi teorija o zivljenju v skladu z naravo je bolj tako. Enkrat sem bila na kraju, kjer so pobijali bizone. Zgnali so jih cez skale v prepad. Tisocglave crede, ki jih se zdalec niso mogli vseh porabiti. Nekaj so jih porabili, ostale so pustili pod prepadom - to je razmetavanje hrane na veliko. Z leti so se spodaj pod skalami nabrali kupi kosti mrtvih bizonov.

Inuiti so imeli igluje povezane na lokacijah, kjer so se dlje zadrzevali. Sicer so imeli le toliksne, da so preziveli. Starejse svojce so v tezjih casih pustili na snegu ali pa so jih odlozili na ledene plosce, da so zmrznili ali koncali v zelodcu severnih medvedov, mlajsi pa so odsli naprej. Inuiti niso Indijanci. Prvo indijansko pleme juzno od njih so Deneji in z njimi so Inuiti bili stalne bitke za teritorij. In prav zaradi Denejev, so Eskimi ostali na ledenem severu, saj so jim Deneji nasilno preprecevali pot v bolj cloveku primerne kraje.

V severni Ameriki ni bilo nobenih mest, samo vasi, ki so se selile z letnimi casi. Le Juzna in centralna Amerika sta imeli nekaj mest, ker so Inki in Maye tam ziveli nekaj tisoc let dlje in so imeli cas, da so si z orozjem v roki prilastili dolocena ozemlja.

Tako rastline kot zivali in clovek imamo vsak svoj teritorij, ki ga branimo, ce zelimo preziveti. In ko se prevec namnozimo, iscemo nov, dodaten teritorij. V tej bitki nekdo prezivi, drugi umre. Evolucija. Cisto prvi Indijanci, ki so prisli v Ameriko so imeli ves teritorij zase, vendar za njimi so prihajala tisocletja vedno nova plemena, kar je neizbezno vodilo v bitke in vojne za teritorij. Zato je cista iluzija teorija, da so bili Indijanci pred Evropejci vedno in samo dobri en do drugega in miroljubni. Ja, drzi, na dolocenih izoliranih ozemljih, v veliki vecini pa ne. Niso imeli konj, niso imeli volov za delo, niso imeli naprednega orodja. Temu lahko dodamo obcasne nevihte, viharje, toce, orkane in hurikane in pogosta susna obdobja, ko hrane ni bilo zadosti in takrat se je slo na noz. Zivljenje ni bilo hunky dory, ampak kruto, za vsako drobtino hrane so se morali boriti. Zato so bili prav tako agresivni kot Evropejci, ponekod se precej bolj. Mit o njihovi prijaznosti je na vecini njihovega teritorija le mit. Ne trdim, da jih Evropejci niso zdesetkali z boleznimi in pomori, ampak samo to, da arheoloske izkopanine v zadnjih desetletjih prikazujejo o njih popolnoma drugacno zgodbo, kot zakoreninjeni mit o njihovi absolutni dobroti.

Aja, verjeli so v inkarnacijo. Imajo ogromno zgodb o tem.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.