❔ Ali je Luna planet?

*

Zgleda ste se to učili le v pomožnih šolah.

Včasih razmišljam o tem, da bi zapustil ta forum

*

Buc buc

Namig:

http://ekoglobal.net/wp-content/uploads/2015/02/post-image-10-600x400.jpg

+

https://www.express.hr/media/img/92/e2/e5f3aee8139e690a3a4d.jpeg

Zato, ker si za Luno 😆

Planeti krozijo okoli zvezd, lune krozijo okoli planetov. Luna krozi okoli planeta (Zemlje), zato po osnovni definiciji ni planet. Da bi bila planet, bi morala kroziti okoli zvezde. Nase Sonce je zvezda. Potem je pa se stvar velikosti. Ce bi Luna krozila okoli zvezde, bi bila glede na svojo velikost majhen/ mini planet. Se manjsa telesa, ki krozijo okoli zvezd, pa so meteoriti, kometi in asteroidi. Ti so od pikice do vec kilometrov v premeru.

Samo popravek, da meteoriti ne krožijo, ampak padejo na Zemljo.

*

Meteoroid - kakorkoli se to prevede v slovenscino.

Sem mu vsaj dala odgovor, za razliko od vas sestih ali sedmih.

Moj, eden od 7ih odgovorov:

narava + satelit.
(še kaj dopišem?)

"Prevede" se meteoroid. Potem bo pa prav. Meteorit je pa drugo.

Avtor glede na sosednjo temo ni želel odgovora.

*

Ja. Jaz ne bi razumela, tistih slik, ce ne bi vedela odgovora na vprasanje. Cisto resno.

Luna je bila dooooolgo, dooooooolgo nazaj del Zemlje, ki se je od le te odtrgal. Gravitacija Zemlje jo še vedno ne spusti od sebe. Torej je Luna NARAVNI SATELIT. Mislim, da smo se tega naučili v četrtem razredu.

*

Pomožne šole?:P

Moram še jaz pogledati, če sem tudi jaz hodila v pomožno šolo. Porajkel se je že izdala.:D

OŠ 😆

Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta. Tipičen predstavnik je Zemljin naravni satelit Luna. V Osončju je vsaj 140 naravnih satelitov.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Naravni_satelit Luna

Naša Luna se imenuje Mesec.

*

Te klofnem?

. 😆

Evo, recimo Saturnove lune:

Mimas 185.600 0,021 1,6 0,940 397
(415 × 394 × 381) 3,75.10 19 1789 Notranji veliki in trojanci
2 II Enkelad 238.100 0,001 0,0 1,370 499
(513 × 503 × 497) 1,08.10 20 1789 Notranji veliki in trojanci
3 III Tetija 294.700 0,000 0,2 1,890 1060 6,173.10 20 1684 Notranji veliki in trojanci
4 IV Diona 377.400 0,000 0,0 2,740 1118 1,096.10 21 1684 Notranji veliki in trojanci
5 V Rea 527.100 0,001 0,3 4,518 1528 2,317.10 21 1672 Zunanji veliki
6 VI Titan 1.221.900 0,029 1,6 15,950 5150 1,345.10 23 1655 Zunanji veliki
7 VII Hiperion 1.464.100 0,018 0,6 21,280 266
(360 × 280 × 225) 5,686.10 18 1848 Zunanji veliki
8 VIII Japet 3.560.800 0,028 7,6 79,330 1436 1,974.10 21 1671 Zunanji veliki
9 IX Fojba 12.944.000 0,164 174,8 548,2 240
(230 × 220 × 210) 8,289.10 18 1899 Nordijska skupina
10 X Jan S/1980 S 1 151.500 0,007 0,17 0,700 178
(193 × 173 × 137) 1,91.10 18 1966 Sotirni
11 XI Epimetej S/1980 S 3 151.400 0,021 0,33 0,690 119
(135 × 108 × 105) 5,30.10 17 1980 Sotirni
12 XII Helena S/1980 S 6 377.400 0,000 0,2 2,740 32
(36 × 32 × 30) 2,5.10 15 1980 Trojanec lune Diona (spredaj)
13 XIII Telesto S/1980 S 13 294.700 0,001 1,2 1,890 24
(29 × 22 × 20) 7,2.10 15 1980 Trojanec lune Tetije (spredaj)
14 XIV Kalipso S/1980 S 25 294.700 0,001 1,5 1,890 19
(30 × 23 × 14) 3,6.10 15 1980 Trojanec lune Tetije (zadaj)
15 XV Atlas S/1980 S 28 137.700 0,000 0,0 0,602 32
(46 × 38 × 19) 6,6.10 15 1980 Obročni pastir
16 XVI Prometej S/1980 S 27 139.400 0,002 0,0 0,613 100
(119 × 87 × 61) 1,57.10 17 1980 Obročni pastir
17 XVII Pandora S/1980 S 26 141.700 0,004 0,0 0,629 84
(103 × 80 × 64) 1,36.10 17 1980 Obročni pastir
18 XVIII Pan S/1981 S 13 133.600 0,000 0,0 0,575 20 4,9.10 15 1990 Obročni pastir
19 XIX Imir S/2000 S 1 23.040.000 0,335 173,1 1315,4 18 4,9.10 15 2000 Nordijska skupina
20 XX Paaliak S/2000 S 2 15.200.000 0,364 45,1 686,9 22 8,2.10 15 2000 Inuitska skupina
21 XXI Tarvos S/2000 S 4 17.983.000 0,531 33,8 926,2 15 2,7.10 15 2000 Galska skupina
22 XXII Ižirak S/2000 S 6 11.124.000 0,316 46,4 451,4 12 1,2.10 15 2000 Inuitska skupina
23 XXIII Sutungr S/2000 S 12 19.459.000 0,114 175,8 1017 7 2,1.10 14 2000 Nordijska skupina
24 XXIV Kiviuk S/2000 S 5 11.111.000 0,334 45,7 449,2 16 3,3.10 16 2000 Inuitska skupina
25 XXV Mundilfari S/2000 S 9 18.685.000 0,210 167,3 952,6 7 2,1.10 14 2000 Nordijska skupina
26 XXVI Albioriks S/2000 S 11 16.182.000 0,478 34,0 783,5 32 2,1.10 16 2000 Galska skupina
27 XXVII Skadi S/2000 S 8 15.541.000 0,270 152,6 728,2 8 3,1.10 14 2000 Nordijska skupina
28 XXVIII Eriap S/2000 S 10 17.343.000 0,474 34,6 871,2 10 7,6.10 14 2000 Galska skupina
29 XXIX Siarnak S/2000 S 3 17.531.000 0,295 45,6 895,6 40 3,9.10 16 2000 Inuitska skupina
30 XXX Trimr S/2000 S 7 20.474.000 0,470 176,0 1094 7 2,1.10 14 2000 Nordijska skupina
31 XXXI Narvi S/2003 S 1 19.007.000 0,431 145,8 1004 7 3,4.10 14 2003 Nordijska skupina
32 XXXII Metona S/2004 S 1 194.000 0,000 0,0 1,010 3 1,5.10 13 2004 Notranji veliki in trojanci
33 XXXIII Palena S/2004 S 2 211.000 0,000 0,0 1,140 4 3,5.10 13 2004 Notranji veliki in trojanci
34 XXXIV Polidevk S/2004 S 5 377.400 0,000 0,0 2,740 4 3,0.10 13 2004 Trojanec lune Diona (zadaj)
35 XXXV Dafnis S/2005 S 1 136.500 0,000 0,0 0,594 7 1,5.10 14 2005 Obročni pastir
36 XXXVI Agir S/2004 S 10 20.735.000 0,252 166,7 1116,5 6 2004
37 XXXVII Bebiona S/2004 S 11 17.119.000 0,469 35,0 834,8 6 2004 Galska skupina
38 XXXVIII Bergelmir S/2004 S 15 19.338.000 0,142 158,5 1006 6 2004 Nordijska skupina
39 XXXIX Bestla S/2004 S 18 20.129.000 0,521 145,2 1084 7 2004 Nordijska skupina
40 XL Farbauti S/2004 S 9 20.390.000 0,206 156,4 1086 5 2004 Nordijska skupina
41 XLI Fenrir S/2004 S 16 22.453.000 0,136 164,9 1260 4 2004 Nordijska skupina
42 XLII Fornjot S/2004 S 8 25.108.000 0,206 170,4 1490,9 6 2004 Nordijska skupina
43 XLIII Hati S/2004 S 14 19.856.000 0,372 165,8 1039 6 2004 Nordijska skupina
44 XLIV Hrokin S/2004 S 19 18.437.000 0,333 151,4 932 8 2004 Nordijska skupina
45 XLV Kari S/2006 S 2 22.118.000 0,478 156,3 1233,6 7 2006 Nordijska skupina
46 XLVI Loge S/2006 S 5 23.065.000 0,187 167,9 1312,0 6 2006 Nordijska skupina
47 XLVII Skol S/2006 S 8 17.665.000 0,464 161,2 878,3 6 2006 Nordijska skupina
48 XLVIII Surtur S/2006 S 7 22.707.000 0,451 177,5 1297,7 6 2006 Nordijska skupina
49 XLIX Anta S/2007 S 4 197.700 0,001 0,1 1,037 2 2007 Notranji veliki in trojanci
50 L Jarnsaksa S/2006 S 6 18.600.000 0,192 162,9 942 6 2006 Nordijska skupina
51 LI Greip S/2006 S 4 18.105.000 0,374 172,7 905 6 2006
52 LII Tarkek S/2007 S 1 17.920.000 0,107 49,9 895 7 2006 Inuitska skupin

Zdaj pa po pravici povej, ce je to prislo iz tvoje glave. Ker ce je, sem ti res fous.

*

Jaz sem vedela, da jih je veliko. Pa na vsake toliko še novo odkrijejo. Pa za Jupitra tudi vem, da jih ima veliko.

Pa še nekaj vem. Pluton NI planet. So nas narobe učili.:P Pomožna šola in to.:D

*

Bitka okoli Plutona je ali ni planet traja od 1930 leta in šele mnogo kasneje so znanstveniki izmerili njegovo maso za katero so mislili, da je velikosti zemlje v resnici je pa manjši od naše lune, pa ni iz moje glave 😆

Če ne prej, sem danes ugotovil, da je tale WW res opahjena.

Pravzaprav nas niso narobe učili. Samo na astronomski konvenciji so sprejeli sklep, da ni več planet, pač pa so mu podelili status pritlikavega planeta.

Ni več planet, vendar je pritlikav planet. Džizus. 😛

Jp, tako na hudičevo malenkostni so 😆

Hvala. Kaj takega zab.ita zblojena nedoj.ebana defektna Mitzi ne bi bila niti v sanjah sposobna skup spravit. Njen domet je pejt nazaj v OŠ. Budala nerazvita. Hvala ti porajkel. Si ena izmed redkih normalnih tu gor.

Sem ta del v hecu napisala. A čeprav je drugi del pravilen, me imajo nevedni za opahnjeno.

Sem hotel napisat, da je to kar si pisala hec pa sem se zamotil v drugi temi 🙁

Bolje biti neveden kot opahjen

Hec je le to, da so nas narobe učili. Je že Yara razložila, zakaj.
Pluton pa res ni (več) planet.