Kaj kuhate, pečete,...?
Ali samo zapravljate?
V našem bližnjem Lidlu še za parkirat ni bilo šanse, sem šla kar domov. Sem pa prišparala. Zdaj pa se igram z valjarjem.
Jaz pa časa na izvoz, mož dela, tekma že zjutraj, tako da zdaj se peče že ta druga pica. Decembrsko okraševanje sem po temeljitem premisleku prestavila na drug teden. Ne da se mi danes še to. Tudi adventnega venčka ne bomo imeli, prav v napoto bi mi bil kamorkoli bi ga postavila. Imam pa božično zvezdo. Samo mi nekaj zelo hitro listi odpadejo. Zakaj? Ve kdo?
Eno leto sem imela tako, da je še za Veliko noč cvetela, tale pa ne vem če bo zdržala. Sem jo zdaj prestavila v spalnico, ko je malo hladneje. Če je bilo to.
0
bb 02.12.2017 ob 13:57
Božična zvezda se ti je prehladila. Dovolj je, da se prehladi, ko jo neseš s trgovine avto in iz avta v stanovanje.
0
bb 02.12.2017 ob 13:58
Ravno končala s pospravljanjem, dovolj imam za danes.
Nato sva odšla sedeti pred hišo, kjer sva se naprej sproščeno pogovarjala in poskušala žganje.
Čeprav je Pepo rad pil sadjevec, se mu je zdel moj tropinovec skoraj enakovreden. Kar naenkrat
pa je skočil pokonci in rekel: “A vidiš hudiča!” ter s prstom pokazal na žensko, ki je šla po spodnji
cesti gor proti Hojém.
Pepo, kaj pa je narobe z njo, da jo zmerjaš s hudičem?
Jože: Ko sem šel zadnjič mimo njene hiše, sem bil res malo okajen in zato ujedljiv. Namesto, da
bi pot nadaljeval, sem zavil na njeno dvorišče, in to ravno, ko je iznad hišnih vrat snela venček in
ga očistila pajčevine. Ker mi ni privoščila niti svojega zlobnega pogleda, sem ji, ko ga je ponovno
obešala, rekel: “Sram Vas bodi, ker ste ga ukradli stari veri. Obenem pa ga ne znate niti narediti, saj
ne poznate njegovega pravega pomena”. Še preden je šla v hišo in jezno zaloputnila z vrati, pa mi je
zabrusila: “Kar poberi se z mojega dvorišča, ti pijani umazani brezverec!”. Pomisli, za brezverca me je
proglasila. Mene, ki živim z vero, ki je starejša od njene, pa še naša je povrhu vsega.
Kaj pa je bilo narobe z njenim venčkom, da si se tako grdo obnašal do nje?
Jože: Razjezila me je, ker se je delala, kot da me ne vidi. Obenem pa sem vzkipel, ker so venček res
prevzeli od nas. Dali so mu le drugo ime, mislim, da so ga poimenovali venček svetega Ivana in ga
tudi po svoje delali. Naš venček, ki je tu nastal v davnini, pa so naši vedno pletli ob poletnem kresu.
Izdelovala so ga predvsem dekleta in otroci, rekli pa so mu kresni venček in so ga naslednji dan po
kresu obesili le nad hišna vrata. Tisti je dobil tudi moč kresa, ker so ga pletli v njegovi bližini. Služil
je kot varovalo pred zlimi duhovi, v hišo pa je prinašal srečo, ljubezen in zdravje. Na svojem mestu je
moral ostati do naslednjega. Zelo pomembno pa je, da je moral imeti le rumene cvetove, ki so imeli
moč sonca. Ob zimskem kresu pa so pletli venčke le iz lobodike, ki pa je morala imeti vsaj nekaj
rdečih jagod. Jagode, ki so med pletenjem odpadle, so z nitjo ponovno prišili. Ti venčki pa so bili
namenjeni le za hlevska vrata. Tudi ti so imeli moč, da so odganjali hudega duha in vse vrste bolezni
ter obenem še poskrbeli za rodnost živine. Prav tako so morali tudi ti venčki ostati na vratih do
naslednjih. Takrat pa so suhe venčke sneli s hišnih vrat in jih na domačem ognjišču zažgali, venčke s
hlevskih vrat pa so zdrobili in jih vrgli na tla pod živino, v svinjak in kurnik.
Kakšno pa je danes stanje z vašimi venčki?
Jože: Pozabljeni so, kot da niso nikoli obstajali. Mi strici jih ne pletemo, ker jih nismo nikoli. Pa tudi
svojih družin nimamo, da bi to počele. Pred prvo vojno pa je bilo drugače. Vse naše družine so jih z
veseljem pletle. Kot otroci, se spominjam, smo bili vedno pri tem delu prisotni in pomagali ter obenem
tudi ocenjevali, kateri je najlepši. Po vojni pa je tudi ta običaj šel v pozabo. Svojega so ohranili le tisti,
ki so pletli Ivanovega. Ne vem, kaj jim pomeni. Meni toliko kot italijanska zastava.
Kaj naj ji zdaj antibiotik šopnem? Jo imam že ena dva tedna, takrat še ni bilo tako mrzlo. V ogretem avtu sem jo imela dve minuti, do doma in par korakov do vrat. Samo se pa vidi kako je podtaknjena in potem zemlja okoli. No saj če bo, bo, če pa ne, bomo šli pa po kaktus. Družinska sreča al kaj je tista trava mi tudi ne rata. A kdo od vas useje pšenico zdaj, da potem skali do božiča? A ni ena taka zadeva, da se dela v tem času? To jaz kar nekaj po spominu.
Kaj naj ji zdaj antibiotik šopnem? Jo imam že ena dva tedna, takrat še ni bilo tako mrzlo. V ogretem avtu sem jo imela dve minuti, do doma in par korakov do vrat. Samo se pa vidi kako je podtaknjena in potem zemlja okoli. No saj če bo, bo, če pa ne, bomo šli pa po kaktus. Družinska sreča al kaj je tista trava mi tudi ne rata. A kdo od vas useje pšenico zdaj, da potem skali do božiča? A ni ena taka zadeva, da se dela v tem času? To jaz kar nekaj po spominu.
Nizka posoda cca 2-3cm not nasuj pšenice toliko, da je dno orng pokrito in natoči vode, da prekrije zrna, naj bo na toplem in bo hitro kalilo 😉
Ker že ravno adventni venček omenjate :
Nato sva odšla sedeti pred hišo, kjer sva se naprej sproščeno pogovarjala in poskušala žganje.
Čeprav je Pepo rad pil sadjevec, se mu je zdel moj tropinovec skoraj enakovreden. Kar naenkrat
pa je skočil pokonci in rekel: “A vidiš hudiča!” ter s prstom pokazal na žensko, ki je šla po spodnji
cesti gor proti Hojém.
Pepo, kaj pa je narobe z njo, da jo zmerjaš s hudičem?
Jože: Ko sem šel zadnjič mimo njene hiše, sem bil res malo okajen in zato ujedljiv. Namesto, da
bi pot nadaljeval, sem zavil na njeno dvorišče, in to ravno, ko je iznad hišnih vrat snela venček in
ga očistila pajčevine. Ker mi ni privoščila niti svojega zlobnega pogleda, sem ji, ko ga je ponovno
obešala, rekel: “Sram Vas bodi, ker ste ga ukradli stari veri. Obenem pa ga ne znate niti narediti, saj
ne poznate njegovega pravega pomena”. Še preden je šla v hišo in jezno zaloputnila z vrati, pa mi je
zabrusila: “Kar poberi se z mojega dvorišča, ti pijani umazani brezverec!”. Pomisli, za brezverca me je
proglasila. Mene, ki živim z vero, ki je starejša od njene, pa še naša je povrhu vsega.
Kaj pa je bilo narobe z njenim venčkom, da si se tako grdo obnašal do nje?
Jože: Razjezila me je, ker se je delala, kot da me ne vidi. Obenem pa sem vzkipel, ker so venček res
prevzeli od nas. Dali so mu le drugo ime, mislim, da so ga poimenovali venček svetega Ivana in ga
tudi po svoje delali. Naš venček, ki je tu nastal v davnini, pa so naši vedno pletli ob poletnem kresu.
Izdelovala so ga predvsem dekleta in otroci, rekli pa so mu kresni venček in so ga naslednji dan po
kresu obesili le nad hišna vrata. Tisti je dobil tudi moč kresa, ker so ga pletli v njegovi bližini. Služil
je kot varovalo pred zlimi duhovi, v hišo pa je prinašal srečo, ljubezen in zdravje. Na svojem mestu je
moral ostati do naslednjega. Zelo pomembno pa je, da je moral imeti le rumene cvetove, ki so imeli
moč sonca. Ob zimskem kresu pa so pletli venčke le iz lobodike, ki pa je morala imeti vsaj nekaj
rdečih jagod. Jagode, ki so med pletenjem odpadle, so z nitjo ponovno prišili. Ti venčki pa so bili
namenjeni le za hlevska vrata. Tudi ti so imeli moč, da so odganjali hudega duha in vse vrste bolezni
ter obenem še poskrbeli za rodnost živine. Prav tako so morali tudi ti venčki ostati na vratih do
naslednjih. Takrat pa so suhe venčke sneli s hišnih vrat in jih na domačem ognjišču zažgali, venčke s
hlevskih vrat pa so zdrobili in jih vrgli na tla pod živino, v svinjak in kurnik.
Kakšno pa je danes stanje z vašimi venčki?
Jože: Pozabljeni so, kot da niso nikoli obstajali. Mi strici jih ne pletemo, ker jih nismo nikoli. Pa tudi
svojih družin nimamo, da bi to počele. Pred prvo vojno pa je bilo drugače. Vse naše družine so jih z
veseljem pletle. Kot otroci, se spominjam, smo bili vedno pri tem delu prisotni in pomagali ter obenem
tudi ocenjevali, kateri je najlepši. Po vojni pa je tudi ta običaj šel v pozabo. Svojega so ohranili le tisti,
ki so pletli Ivanovega. Ne vem, kaj jim pomeni. Meni toliko kot italijanska zastava.
Iz nevidne strani neba, Medvešček, SAZU
Če prav razumem, ste staroverci tukaj že od začetka zemlje, po nikomer prevzemali navad, običajev in šeg in ste edini pravoverni?
Kaj naj ji zdaj antibiotik šopnem? Jo imam že ena dva tedna, takrat še ni bilo tako mrzlo. V ogretem avtu sem jo imela dve minuti, do doma in par korakov do vrat. Samo se pa vidi kako je podtaknjena in potem zemlja okoli. No saj če bo, bo, če pa ne, bomo šli pa po kaktus. Družinska sreča al kaj je tista trava mi tudi ne rata. A kdo od vas useje pšenico zdaj, da potem skali do božiča? A ni ena taka zadeva, da se dela v tem času? To jaz kar nekaj po spominu.
Nizka posoda cca 2-3cm not nasuj pšenice toliko, da je dno orng pokrito in natoči vode, da prekrije zrna, naj bo na toplem in bo hitro kalilo 😉
Jp. Samo, če imaš kako mačko pri hiši, ti bo izginila. Pojejo. 🙁
Bozične zvezde pa tudi sama ne kupujem več. Mi je vzdrzala : rekord 6 dni
Zanimivo.Ta Ivanov venček.Tudi jaz sem ga vedno pletla okoli kresa. Morda po intuiciji, morda pa le zato, ker so veje iz katerih ga naredim ravno takrat najbolj prožne in jih lahko zvijem. Ko gre proti zimi, ga pa pobarvam. Ne obešam ga nad vrata, temveč ga imam celo leto nad sedežno,kjer sedimo 🙂
Pri nas Božiča sicer ne praznujemo, le ptico jemo, da se okrepimo in pripravimo na to, da "gre dan gor"-
Fri, kdaj pa je zimski kres ?
Na zimski solsticij?
Zanimivo.Ta Ivanov venček.Tudi jaz sem ga vedno pletla okoli kresa. Morda po intuiciji, morda pa le zato, ker so veje iz katerih ga naredim ravno takrat najbolj prožne in jih lahko zvijem. Ko gre proti zimi, ga pa pobarvam. Ne obešam ga nad vrata, temveč ga imam celo leto nad sedežno,kjer sedimo 🙂
Pri nas Božiča sicer ne praznujemo, le ptico jemo, da se okrepimo in pripravimo na to, da "gre dan gor"-
Fri, kdaj pa je zimski kres ?
Na zimski solsticij?
21. decembra, moramo se še zmeniti za primerno lokacijo.
Sem skopiral tako o poletnem kresnem venčku, kakor o tem ki je "aktualen" zdaj, zimskemu.
Kako pa, da venček sploh ni naša navada, pač pa je ta navada k nam prišla iz Nemčije?
Pa tudi Vietnamci so to navado prevzeli po naših starovercih ali kaj?
02.12.2017 ob 13:01
Ali samo zapravljate?
V našem bližnjem Lidlu še za parkirat ni bilo šanse, sem šla kar domov. Sem pa prišparala. Zdaj pa se igram z valjarjem.