Njim je zmanjkalo, prejemniki iz dolgotrajne oskrbe pa ustvarjajo blazne dobičke.
Naj uredijo tako kot je treba.
Naj uredijo tako kot je treba.
1
PRIMERJAVA med Slovenijo in Švedsko! Naš sistem je narejen tako, da se lahko krade.
Slovenski sistem javnih naročil vs Švedski model centralizirane nabave.
1. Raven odločanja
-SI: Decentralizirana: Posamezne bolnišnice in zdravstveni domovi sami izvajajo postopke javnih naročil (občasno združeni v manjša nabavna združenja).,"
-Švedska: Centralizirana / Regionalna: Nakupe za zdravila vodi osrednja vladna oziroma regijska raven (prek agencij, kot je TLV in regijskih nabavnih teles)."
2. Odnos do farmacevtskih tovarn,
-SI: "Pogosto posredovanje veletrgovcev in distributerjev, kar podraži verigo; dolgotrajni postopki in revizije.",
-Švedska: Neposredna pogajanja (Direct-to-Manufacturer): Država oz. regije se z giganti pogajajo neposredno za volumenske popuste (volume-based discounts) in ekskluzivne pogodbe.
3. Vloga zavarovalnice / financerja,
-SI: "ZZZS deluje predvsem kot plačnik (kritje stroškov storitev in zdravil), ne pa kot neposredni centralni nabavnik materialov za bolnišnice.",
-Švedska: Financerji in regije delujejo usklajeno z nacionalnimi smernicami za ocenjevanje stroškovne učinkovitosti (health technology assessment).
4. Transparentnost in hitrost,
-SI:"Togost zakona o javnih naročilih prepogosto vodi v pritožbe, dolgotrajne zastoje na Državni revizijski komisiji in administrativne ovire.",
-Švedska: "Visoka stopnja preglednosti in standardizacije, kjer so letni nacionalni tenderji za zdravila zakoličeni brez neskončnih pravnih zapletov."
Kazalnik:
Švedska vs Slovenija
Švedska: Strošek na prebivalca (nominalno v EUR)~6.000 € – 6.300 € na osebo / leto
Slovenija: Strošek na prebivalca (nominalno v EUR) ~2.950 € – 3.000 € na osebo / leto
Švedska neto plača pa je v povprečju večja za 70 % od slovenske.
Čeprav so cene na Švedskem višje za okoli 20 %, so neto plače tam višje za okoli 65 % do 75 % (povprečni Šved zasluži približno 2.800–3.000 €, povprečni Slovenec pa okoli 1.690 €). To pomeni, da kljub višjim cenam v trgovinah in restavracijah povprečen prebivalec na Švedskem zaradi višjega dohodka ohranja občutno večjo kupno moč.
Slovenski sistem javnih naročil vs Švedski model centralizirane nabave.
1. Raven odločanja
-SI: Decentralizirana: Posamezne bolnišnice in zdravstveni domovi sami izvajajo postopke javnih naročil (občasno združeni v manjša nabavna združenja).,"
-Švedska: Centralizirana / Regionalna: Nakupe za zdravila vodi osrednja vladna oziroma regijska raven (prek agencij, kot je TLV in regijskih nabavnih teles)."
2. Odnos do farmacevtskih tovarn,
-SI: "Pogosto posredovanje veletrgovcev in distributerjev, kar podraži verigo; dolgotrajni postopki in revizije.",
-Švedska: Neposredna pogajanja (Direct-to-Manufacturer): Država oz. regije se z giganti pogajajo neposredno za volumenske popuste (volume-based discounts) in ekskluzivne pogodbe.
3. Vloga zavarovalnice / financerja,
-SI: "ZZZS deluje predvsem kot plačnik (kritje stroškov storitev in zdravil), ne pa kot neposredni centralni nabavnik materialov za bolnišnice.",
-Švedska: Financerji in regije delujejo usklajeno z nacionalnimi smernicami za ocenjevanje stroškovne učinkovitosti (health technology assessment).
4. Transparentnost in hitrost,
-SI:"Togost zakona o javnih naročilih prepogosto vodi v pritožbe, dolgotrajne zastoje na Državni revizijski komisiji in administrativne ovire.",
-Švedska: "Visoka stopnja preglednosti in standardizacije, kjer so letni nacionalni tenderji za zdravila zakoličeni brez neskončnih pravnih zapletov."
Kazalnik:
Švedska vs Slovenija
Švedska: Strošek na prebivalca (nominalno v EUR)~6.000 € – 6.300 € na osebo / leto
Slovenija: Strošek na prebivalca (nominalno v EUR) ~2.950 € – 3.000 € na osebo / leto
Švedska neto plača pa je v povprečju večja za 70 % od slovenske.
Čeprav so cene na Švedskem višje za okoli 20 %, so neto plače tam višje za okoli 65 % do 75 % (povprečni Šved zasluži približno 2.800–3.000 €, povprečni Slovenec pa okoli 1.690 €). To pomeni, da kljub višjim cenam v trgovinah in restavracijah povprečen prebivalec na Švedskem zaradi višjega dohodka ohranja občutno večjo kupno moč.
-1
Zakaj Švedska nima problema z "decembrsko nelikvidnostjo"?
1. Regionalna davčna avtonomija (Lastni davki):
Na Švedskem zdravstva ne financira ena sama osrednja zdravstvena zavarovalnica (kot je pri nas ZZZS), ampak 21 regij (Regioner). Te regije imajo neposredno pravico do pobiranja regionalnega dohodninskega davka. Denar za zdravstvo teče neposredno iz lokalnih davkov v regijski proračun, kar omogoča stalen in stabilen dotok likvidnostnih sredstev skozi vse leto.
2. Vertikalna integracija (Plačnik in izvajalec sta ista oseba):
V Sloveniji imamo ločenega plačnika (ZZZS) in izvajalce (bolnišnice), ki med sabo obračunavata storitve prek kompleksnih modelov (SPP/glavarine). Če ZZZS zmanjka denarja v blagajni, zamujajo izplačila izvajalcem.
Na Švedskem pa je regija hkrati lastnik bolnišnic in nosilec zdravstvenega proračuna. Bolnišnice ne "izstavljajo računov" zunanji zavarovalnici za vsako storitev posebej na način, kot to počnejo pri nas, ampak delujejo znotraj letnih regijskih proračunov.
3. Državno poroštvo in stabilizacijski mehanizmi:
Če posamezna švedska regija zabeleži proračunski primanjkljaj (kar se pogosto dogaja zaradi višjih stroškov ali inflacije), to rešujejo z:
Prerazporeditvijo iz regijskih rezerv.
Dokapitalizacijo oziroma izrednimi finančnimi injekcijami iz državnega proračuna (statsbidrag).
Prilagajanjem proračuna za naslednje leto ali dvigom regionalnega davka. Izvajalci, dobavitelji in zaposleni nikoli ne ostanejo brez izplačil, saj za likvidnost jamčita regija in država.
S kakšnimi finančnimi težavami pa se sooča Švedska?
Švedski sistem ni brez finančnih skrbi, vendar so njihovi problemi drugačne narave:
- Strukturni primanjkljaji regij: Zaradi staranja prebivalstva in dragih novih zdravil imajo mnoge švedske regije iz leta v leto rdeče številke v proračunu. Vendar to rešujejo s politično razpravo o dvigu davkov ali varčevalnih ukrepih, ne pa z zamiki izplačil v decembru.
-Varčevalni ukrepi in zamrznitev zaposlovanja: Ko regiji zmanjka denarja, omeji zaposlovanje novega osebja ali zmanjša število neujemajočih se administrativnih projektov, ne ustavi pa tekočih likvidnostnih izplačil za že opravljeno zdravstveno delo.
1. Regionalna davčna avtonomija (Lastni davki):
Na Švedskem zdravstva ne financira ena sama osrednja zdravstvena zavarovalnica (kot je pri nas ZZZS), ampak 21 regij (Regioner). Te regije imajo neposredno pravico do pobiranja regionalnega dohodninskega davka. Denar za zdravstvo teče neposredno iz lokalnih davkov v regijski proračun, kar omogoča stalen in stabilen dotok likvidnostnih sredstev skozi vse leto.
2. Vertikalna integracija (Plačnik in izvajalec sta ista oseba):
V Sloveniji imamo ločenega plačnika (ZZZS) in izvajalce (bolnišnice), ki med sabo obračunavata storitve prek kompleksnih modelov (SPP/glavarine). Če ZZZS zmanjka denarja v blagajni, zamujajo izplačila izvajalcem.
Na Švedskem pa je regija hkrati lastnik bolnišnic in nosilec zdravstvenega proračuna. Bolnišnice ne "izstavljajo računov" zunanji zavarovalnici za vsako storitev posebej na način, kot to počnejo pri nas, ampak delujejo znotraj letnih regijskih proračunov.
3. Državno poroštvo in stabilizacijski mehanizmi:
Če posamezna švedska regija zabeleži proračunski primanjkljaj (kar se pogosto dogaja zaradi višjih stroškov ali inflacije), to rešujejo z:
Prerazporeditvijo iz regijskih rezerv.
Dokapitalizacijo oziroma izrednimi finančnimi injekcijami iz državnega proračuna (statsbidrag).
Prilagajanjem proračuna za naslednje leto ali dvigom regionalnega davka. Izvajalci, dobavitelji in zaposleni nikoli ne ostanejo brez izplačil, saj za likvidnost jamčita regija in država.
S kakšnimi finančnimi težavami pa se sooča Švedska?
Švedski sistem ni brez finančnih skrbi, vendar so njihovi problemi drugačne narave:
- Strukturni primanjkljaji regij: Zaradi staranja prebivalstva in dragih novih zdravil imajo mnoge švedske regije iz leta v leto rdeče številke v proračunu. Vendar to rešujejo s politično razpravo o dvigu davkov ali varčevalnih ukrepih, ne pa z zamiki izplačil v decembru.
-Varčevalni ukrepi in zamrznitev zaposlovanja: Ko regiji zmanjka denarja, omeji zaposlovanje novega osebja ali zmanjša število neujemajočih se administrativnih projektov, ne ustavi pa tekočih likvidnostnih izplačil za že opravljeno zdravstveno delo.
-1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
11.11.2026 ob 14:25
Hvala vlada, ker si denar za zdravstvo namenila za orožje, za ubijanje!