☕ Zmedena

Torej, sem mlado dekle, ki ima fanta dobro leto pa pol. Naj še dodam da je on moj prvi fant na vseh področjih in ker sem ga dobila (dokaj) pozno, sem vsa ta leta samskosti sanjala (ja, sem ful sanjavi tip punce) o tem pač popolnem fantu s katerim bom do konca svojih dni, da se bova razumela kot najboljša prijatelja, bila strastna ljubimca in oh in sploh, pač ta filmska ljubezen. No, in tukaj torej tiči problem. Da se obregnem ob veliko stvari, pa naj bodo še tako banalne - kaj fant reče, kaj nardi..skratka stvari, v kateri se razlikujeva in ima drugačno mnenje, me neverjetno potrejo. Tudi sama se čudim (mogoče so krivi hormoni od KT), skratka, strašno sem občutljiva in se včasih (ok priznam, pogosto) sprašujem če je to res to, če res taka ljubezen more bit med dvema. Nekako se počutim ujeta med svojimi mislimi, ker bolj ko si govorim NE o tem razmišljat, BOLJ razmišljam o temu,.. sej veste kako to gre. Še največji začaran krog pa je, da js se čisto vidim z njim v prihodnosti. Komaj čakam da se preseliva skupaj, da bom njemu žena, mati njegovih otrok,.. samo kšne njegove fore, načini,.. ne vem. Morem priznat da velikokrat podvomim v vse skupaj in me stvari spravijo iz tira. Mogoče se morem le naučit imeti fanta? Toliko let sem bila samska, da nekako se še nisem navadla, da je O.K če je drugačen in ima drugačne navade in fore in use,.. Ne vem, kaj vi pravite? Prosila bi vas za pozitivne nasvete.