Zločince so v začetku obsojali po svoji vesti in pameti in jim odrejali različne kazni.
Na svojo prošnjo so dobili 20. Avgusta 1514 od cesarja Maksimilijana ZLOČINSKI RED, ki je določal potek mučenja, potek zaslišanja prič ter kaj je zločin. Tu je bilo opisanih 25 zločinskih dejanj in kazni zanje. Zločinski red je dopuščal tudi kaznovanje drugih dejanj.
Zločinska dejanja:
1. Preklinjanje Boga, njegovih svetih udov, njegove časti, njegovo mučeništvo ali Mater božjo
2. Usmrtitev ali izdaja cesarja, kralja, kneza ali svojega gospoda
3. Šuntanje upora proti svoji gosposki
4. Usmrtitev ali umor koga
5. Pretepanje svojih staršev
6. Samomor
7. Pošiljanje grozilnega pisma
8. Napad, komu delati silo ali ga zažgati
9. Oskrunitev
10. Kraja otroka
11. Ponarejanje denarja
12. Izdajanje za zlato ali srebro njima podobne kovine
13. Prodaja ponarejenih dragih kamnov za prave kamne
14. Nakup knežjega denarja v deželi in nošenje tega iz dežele
15. Goljufija pri meri in vagi
16. Spolni greh proti naravi
17. Posilstvo ženske
18. Kriva prisega ali pričanje
19. Uganjanje čarodejstva, ki je v postavi prepovedano
20. Kraja in plenjenje
21. Vlom v cerkev
22. Razgrajanje, bojevanje, prelivanje krvi na blagoslovljenem pokopališču
23. Kdor odpelje s silo ali na skrivaj komu ženo, otroka, nedoraslo nečakinjo ali varovanca
24. Kdor nalašč koga poškoduje z orožjem
25. Kdor se skriva in streže v roko morilcem, lopovom ali sovražnikom deželnega kneza
Sodišče je sodilo za zaprtimi vrati, razen za razžalitev časti, opravljanje in obrekovanje.
Večkrat se je zgodilo, da je tolovaj ali morilec dobil blažjo kazen kot obrekovalec.
Zločince, ki so zanikali zločin so strogo zaslišali z mučenjem.
Strogo zasliševanje je sodnik lahko določil le z dovoljenjem mestnega sveta. Brez zaslišanja so lahko izrekli sodbo le, če so ujeli tatu z ukradenim blagom na kraju zločina.
Sodbe na smrt obsojenim so razglašali z balkona mestne hiše.
Pred mestno hišo je stal sramotilni steber PRANGER, ki so ga odstranili leta 1798. Poleg stebra so pred mestno hišo uporabljali še sramotilno kletko, norčevsko hišico KOTERLE in oslovsko klop.
V sramotilno kletko so zapirali pijance in razuzdance. Mimoidoči so jih obmetavali z gnilimi jabolki in jajci in se norčevali iz njih.
Leta 1541 so nekega zločinca zaprli v sramotilno kletko, mu odrezali uho in ga šibali.
Leta 1544 so zaradi zakonolomstva obsodili žensko, ki je bila za kazen 8 dni zaprta v ječi in v sramotilni kletki.
Leta 1568 so prešuštnika, ki je priznal greh zaprli v kletko in ga izgnali iz mesta.
Leta 1593 so moškega, ki je dvema ženskama obljubljal zakon zaprli v kletko in ga izgnali iz mesta.
Oderuhe in druge podobne zločince so privezali k sramotilnemu stebru in jih bičali po hrbtu. Tako so leta 1784 dvema čolnarjema okoli vratu nadeli napis ODERUH in ju bičali.
Leta 1655 je mestna občina naročila tesarju izdelavo lesenega osla in leta 1719 še enega lesenega osla na predlog mestnega sodnika. Za osla je bilo značilno, da je imel oster hrbet. Da pa bi zločince huje kaznovali so jim obtežili noge. Velikokrat so osla jezdili stražniki, ki pri nočnih RABOTAH niso opravili svojega dela. Velikokrat pa so osla jezdile ženske, ki so varale ali pretepale svojega moža. Občinstvo je bilo navzoče, da je zločincu ČAST OBREZALO. Bogataši so plačali za prostor na bližnjem oknu ali balkonu, da so gledali zločinca in mimoidoče ter se zabavali. Veliko bogatašev pa je plačalo, da se je izognilo tožbam in kaznovanju.
Najbolj znan zločinec in rabelj je bil Hrvat, ki so ga kasneje imenovali POVODNI MOŽ.
Ko so ga obsodili na smrt so mu ponudili v zameno mesto rablja.
Čez par dni je bil ples na Starem trgu pod lipo in tam je plesal z Urško. Kmalu sta skočila v Ljubljanico in zbežala v deželo lopovov – Hrvaško.
V 18. stoletju je rabelj stanoval v soteski med Gradom in Golovcem, daleč od ljudi. Ker ni zaslužil dovolj se je ukvarjal tudi s konjederstvom. Med kopanjem Gruberjevega prekopa so ga pregnali na Rebri, kjer so živeli najrevnejši ljudje v mestu.
Za izvrševanje kazni so imeli rablji poseben cenik:
1. TORTURA, strogo zastavljeno vprašanje z mučenjem – 1 goldinar
2. Natezanje zločinca – 30 krajcarjev
3. Rezanje las z zločinca – 30 krajcarjev
4. Postavljanje stola za zaslišanje čarovnice – 1 goldinar
5. Grmada – 3 goldinarji in 33 krajcarjev
6. Bičanje – 1 goldinar
7. Odrezano uho – 30 krajcarjev
8. Odrezan prst – 20 krajcarjev
9. Zažig živali (v primeru posilstva živali in če se žival ni glasno oglašala so sodniki smatrali, da je sodelovala v zločinu in so jo zato kot zločinko zažgali na grmadi) – 2 goldinarja
10. Razkosanje zločinca na 4 dele (vsak kos je moral pribiti na drugem koncu mesta) – 4 goldinarji
11. Pokop ali sežig samomorilca (pogoditi se je moral s sorodniki za ceno, vendar ni smel računati več kot 32 goldinarjev, lahko pa je obdržal, kar je našel pri samomorilcu) – 32 goldinarjev
VIR:
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
1513…je rabelj mučil čarovnico Jero, ki je po hudem mučenju priznala čarovnijo z voščeno lutko. Grešnici je ostrigel lase in vse dlake, nato pa zabadal igle v vsako sumljivo znamenje na koži. Če ni krvavelo, je bil to znak čarovništva. Zatem je grešnico pokončal z mečem in sežgal na grmadi.
1530…so pomilostili grešnico, ki je bila obsojena na bičanje. Postavili so jo na sramotilni oder za 1 uro, potem pa izgnali. Največja kazen za ženske je bilo utopitev, razen v primeru čarovništva sežig.
1547…so grešnici, ki je varala moža zagrozili, da jo bodo naslednjič živo zakopali ali živo zazidali. Grešnica bi bila že zdavnaj zazidana, če mož ne bi prosil za njo pred sodiščem. Milejša kazen je bila za ljubice in varajoče žene, da so morale pred rotovžem jahati lesenega osla, meščani pa so jo obmetavali z jajci in jo pljuvali.
1569…je kovač ukradel 3 kože. Privezali so ga k sramotilnemu stebru, bičali in pregnali iz mesta
1593…so začeli s kaznovanjem pekov, ki so pekli prelahek kruh. Peki so morali prvič plačati 3, drugič 6 in tretjič 9 cekinov. Če so ga zalotili četrtič je bil pek kaznovan s potapljalko za kruharno. Petič je izgubil pravico do peke kruha, nakar je sledil izgon iz mesta. Zaplenjeni kruh so razdelili ubožnim očetom.
Mesarje, ki so goljufali pri tehtanju, so privezali na križ, ki je stal za mesnicami za špitalom.
Pijance in razuzdance so pred mestno hišo zapirali v norčijsko kletko in jih obmetavali z gnilimi jabolki
1611…je rabelj sežgal požigalca na grmadi. Ko so požigalca ujeli so iz goreče hiše nanj navezali poleno ali tram za vrat ali hrbet.
1613…je rabelj obglavil vlačugo nad vlačugami
1635…so žensko obsodili, da je pometala trg
1635… je rabelj vodjo upornih kmetov Jurija Levca obglavil, razčetveril in dele trupla obesil na štiri ljubljanske ceste
1638… je rabelj obglavil grešnika in ga sežgal skupaj z žrebico na grmadi zaradi seksa
1642…je ženska zavrgla otroka in se zatekla v Udmatu. Njen strah pred KRVAVO RIHTO je bil takšen, da je pri zidanem križu na Friškovcu, kjer so izvrševali smrtne kazni zgrudila in izdihnila
DECEMBER 1644…je rabelj z razbeljenimi kleščami dvakrat uščipnil v prsa Gregorja Košiča in ga na morišču strl s kolesom
1645…sta dva vojaka umorila mesarja in se poskusila zateči v frančiškanski samostan, kjer bi koristila azilno pravico, kar jima ni uspelo. Iz mestne ječe ju je hotela osvoboditi vojska, kar je povzročilo spopad med vojaki in meščani. V spopadu je padel poveljnik, vojaka pa je kasneje usmrtil rabelj.
OKTOBER 1650…je rabelj obglavil Jenžeta Kališa iz Polhovega Gradca, nato pa skupaj s kravo sežgal na grmadi pred Rotovžem. Kazen je bila izvršena zaradi seksa s kravo in ker krava ni klicala na pomoč z glasnim rjovenjem je bila sokriva zločina.
1661… je rabelj obglavil grešnika in ga sežgal skupaj z kravo na grmadi zaradi seksa
NOVEMBER 1682…je rabelj obglavil grešnico, ki je zavrgla otroka
JULIJ 1686…je rabelj natezal na vrvi nekoga iz Metlike in mu nekaj dni zatem odsekal glavo in jo pribil na vešala
14. NOVEMBER 1691…je rabelj truplo Maruše Kuniške, ki je umrla na Tranči pri mučenju, sežgal.
MAJ 1692…je rabelj mučil 5 čarovnic in jih sežgal na grmadi
JULIJ 1692…je rabelj na Tranči obril 3 čarovnice in jih hudo mučil, nato obglavil, sežgal in zakopal. V letih 1691 in 1692 je pokončal 20 čarovnic in čarovnikov.
1694…je rabelj mučil zadnji dve čarovnici
MAREC 1697...je rabelj obglavil krojaškega pomočnika, ki je z mečem zabodel svojega mojstra in njegovo ženo, otroka pa ranil. Najprej se je pomočnik poslužil azilske pravice v samostanu, po 3 tednih se je iz samostana pretihotapil. Ko se je vrnil v mesto po svojo obleko so ga prijeli.
JUNIJ 1704…je rabelj obglavil grešnika, ki je seksal z živaljo. Oba je sežgal.
JANUAR 1713…je rabelj obglavil grešnika, mu odsekal roko, truplo položil na kolo, glavo in roko pribil z žebljem na kolo
FEBRUAR 1718…je rabelj vžgal žig v hrbet grešniku
1749…je rabelj obesil dezerterja pred Pisanimi vrati, dva na sedanjih Prulah
04. MAREC 1750…je rabelj pred rotovžem obglavil morilca svoje priležnice
1786…so dobili nočni rogovileži 5 do 10 batin s palico
26.03.2020 ob 10:50
Na svojo prošnjo so dobili 20. Avgusta 1514 od cesarja Maksimilijana ZLOČINSKI RED, ki je določal potek mučenja, potek zaslišanja prič ter kaj je zločin. Tu je bilo opisanih 25 zločinskih dejanj in kazni zanje. Zločinski red je dopuščal tudi kaznovanje drugih dejanj.
Zločinska dejanja:
1. Preklinjanje Boga, njegovih svetih udov, njegove časti, njegovo mučeništvo ali Mater božjo
2. Usmrtitev ali izdaja cesarja, kralja, kneza ali svojega gospoda
3. Šuntanje upora proti svoji gosposki
4. Usmrtitev ali umor koga
5. Pretepanje svojih staršev
6. Samomor
7. Pošiljanje grozilnega pisma
8. Napad, komu delati silo ali ga zažgati
9. Oskrunitev
10. Kraja otroka
11. Ponarejanje denarja
12. Izdajanje za zlato ali srebro njima podobne kovine
13. Prodaja ponarejenih dragih kamnov za prave kamne
14. Nakup knežjega denarja v deželi in nošenje tega iz dežele
15. Goljufija pri meri in vagi
16. Spolni greh proti naravi
17. Posilstvo ženske
18. Kriva prisega ali pričanje
19. Uganjanje čarodejstva, ki je v postavi prepovedano
20. Kraja in plenjenje
21. Vlom v cerkev
22. Razgrajanje, bojevanje, prelivanje krvi na blagoslovljenem pokopališču
23. Kdor odpelje s silo ali na skrivaj komu ženo, otroka, nedoraslo nečakinjo ali varovanca
24. Kdor nalašč koga poškoduje z orožjem
25. Kdor se skriva in streže v roko morilcem, lopovom ali sovražnikom deželnega kneza
Sodišče je sodilo za zaprtimi vrati, razen za razžalitev časti, opravljanje in obrekovanje.
Večkrat se je zgodilo, da je tolovaj ali morilec dobil blažjo kazen kot obrekovalec.
Zločince, ki so zanikali zločin so strogo zaslišali z mučenjem.
Strogo zasliševanje je sodnik lahko določil le z dovoljenjem mestnega sveta. Brez zaslišanja so lahko izrekli sodbo le, če so ujeli tatu z ukradenim blagom na kraju zločina.
Sodbe na smrt obsojenim so razglašali z balkona mestne hiše.
Pred mestno hišo je stal sramotilni steber PRANGER, ki so ga odstranili leta 1798. Poleg stebra so pred mestno hišo uporabljali še sramotilno kletko, norčevsko hišico KOTERLE in oslovsko klop.
V sramotilno kletko so zapirali pijance in razuzdance. Mimoidoči so jih obmetavali z gnilimi jabolki in jajci in se norčevali iz njih.
Leta 1541 so nekega zločinca zaprli v sramotilno kletko, mu odrezali uho in ga šibali.
Leta 1544 so zaradi zakonolomstva obsodili žensko, ki je bila za kazen 8 dni zaprta v ječi in v sramotilni kletki.
Leta 1568 so prešuštnika, ki je priznal greh zaprli v kletko in ga izgnali iz mesta.
Leta 1593 so moškega, ki je dvema ženskama obljubljal zakon zaprli v kletko in ga izgnali iz mesta.
Oderuhe in druge podobne zločince so privezali k sramotilnemu stebru in jih bičali po hrbtu. Tako so leta 1784 dvema čolnarjema okoli vratu nadeli napis ODERUH in ju bičali.
Leta 1655 je mestna občina naročila tesarju izdelavo lesenega osla in leta 1719 še enega lesenega osla na predlog mestnega sodnika. Za osla je bilo značilno, da je imel oster hrbet. Da pa bi zločince huje kaznovali so jim obtežili noge. Velikokrat so osla jezdili stražniki, ki pri nočnih RABOTAH niso opravili svojega dela. Velikokrat pa so osla jezdile ženske, ki so varale ali pretepale svojega moža. Občinstvo je bilo navzoče, da je zločincu ČAST OBREZALO. Bogataši so plačali za prostor na bližnjem oknu ali balkonu, da so gledali zločinca in mimoidoče ter se zabavali. Veliko bogatašev pa je plačalo, da se je izognilo tožbam in kaznovanju.
Najbolj znan zločinec in rabelj je bil Hrvat, ki so ga kasneje imenovali POVODNI MOŽ.
Ko so ga obsodili na smrt so mu ponudili v zameno mesto rablja.
Čez par dni je bil ples na Starem trgu pod lipo in tam je plesal z Urško. Kmalu sta skočila v Ljubljanico in zbežala v deželo lopovov – Hrvaško.
V 18. stoletju je rabelj stanoval v soteski med Gradom in Golovcem, daleč od ljudi. Ker ni zaslužil dovolj se je ukvarjal tudi s konjederstvom. Med kopanjem Gruberjevega prekopa so ga pregnali na Rebri, kjer so živeli najrevnejši ljudje v mestu.
Za izvrševanje kazni so imeli rablji poseben cenik:
1. TORTURA, strogo zastavljeno vprašanje z mučenjem – 1 goldinar
2. Natezanje zločinca – 30 krajcarjev
3. Rezanje las z zločinca – 30 krajcarjev
4. Postavljanje stola za zaslišanje čarovnice – 1 goldinar
5. Grmada – 3 goldinarji in 33 krajcarjev
6. Bičanje – 1 goldinar
7. Odrezano uho – 30 krajcarjev
8. Odrezan prst – 20 krajcarjev
9. Zažig živali (v primeru posilstva živali in če se žival ni glasno oglašala so sodniki smatrali, da je sodelovala v zločinu in so jo zato kot zločinko zažgali na grmadi) – 2 goldinarja
10. Razkosanje zločinca na 4 dele (vsak kos je moral pribiti na drugem koncu mesta) – 4 goldinarji
11. Pokop ali sežig samomorilca (pogoditi se je moral s sorodniki za ceno, vendar ni smel računati več kot 32 goldinarjev, lahko pa je obdržal, kar je našel pri samomorilcu) – 32 goldinarjev
VIR:
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010