Razmišljam o življenju.
Nekateri meditirajo,
drugi molijo.
Jaz gledam v zvezde.
Vesolje,
planeti stari kot čas tako daleč stran.
Vse to postavi težave,
vsa naša majhna življenja daleč stran.
Zvezde,
milijone in milijone njih,
milijone kilometrov stran,
ki sijejo v praznini,
vrteče se iz nam neznane preteklosti
v nam neznano prihodnost.
Sonce.
Zemlja.
Mesec.
Krožijo,
vrtijo se povezani med seboj z gravitacijo,
magnetizmom.
Zdi se tako preprosto.
Želim verjeti,
da je preprosto.
Ampak ni preprosto.
Življenje v vsakemu od nas,
je veliko,
je polno skrivnosti.
In čaka,
da se ga odkrije.
Je zapleteno.
Zelo,
zelo zapleteno.
A prav zaradi tega.
Je lepo.
Zelo,
zelo lepo.
Kot Vesolje.
Kot Ljubezen.
Mavro danes pa si orenk komad zrolal, dobr te je zadel
Da ne bo kdo verjel, da je LELJ to sam napisal! Laže kot pes teče!
Ta tip ...............................ufff ...................... obsoja druge, žali.............. sam ima pa tako kosmato dušo......., kajne LELJ???
KDO JE TO NAPISAL?? 🙁
ko Mavro enega orenk zrola, še je kaj drugega sposoben
Da ne bo kdo verjel, da je LELJ to sam napisal! Laže kot pes teče!
Ta tip ...............................ufff ...................... obsoja druge, žali.............. sam ima pa tako kosmato dušo......., kajne LELJ???
KDO JE TO NAPISAL?? 🙁
laže zato k preveč Redno bere pa se je še njega prjel , ampak mu še veliko manjka ji v laganju tud do gležnjev ne seže.
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
jp lahko je ugasnila že pred 10.000 leti, njena svetloba pa je vidna, ker tako dolgo potuje do nas
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
ja, lepo je gledat v nebo
V dvoje, ponoči. Romantično 🙂
Bolj romantičen je edino še jutranji vzhod na morju 🙂
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
ja, lepo je gledat v nebo
V dvoje, ponoči. Romantično 🙂
Bolj romantičen je edino še jutranji vzhod na morju 🙂
lejl jaz večkrat poleti ležim na travniku in gledam v nebo pa se sprašujem, če zvezda ki jo gledam še obstaja, včasih sem jo z prijateljem, njega več ni, mogoče tudi tiste zvezde več ni, vidim jo pa samo zato ker je tako daleč, toliko let
ja, lepo je gledat v nebo
V dvoje, ponoči. Romantično 🙂
Bolj romantičen je edino še jutranji vzhod na morju 🙂
jutranji vzhod,
verjetno misliš jutranje vstajenje
sončka izza obzorja
27.12.2014 ob 10:08
Nekateri meditirajo,
drugi molijo.
Jaz gledam v zvezde.
Vesolje,
planeti stari kot čas tako daleč stran.
Vse to postavi težave,
vsa naša majhna življenja daleč stran.
Zvezde,
milijone in milijone njih,
milijone kilometrov stran,
ki sijejo v praznini,
vrteče se iz nam neznane preteklosti
v nam neznano prihodnost.
Sonce.
Zemlja.
Mesec.
Krožijo,
vrtijo se povezani med seboj z gravitacijo,
magnetizmom.
Zdi se tako preprosto.
Želim verjeti,
da je preprosto.
Ampak ni preprosto.
Življenje v vsakemu od nas,
je veliko,
je polno skrivnosti.
In čaka,
da se ga odkrije.
Je zapleteno.
Zelo,
zelo zapleteno.
A prav zaradi tega.
Je lepo.
Zelo,
zelo lepo.
Kot Vesolje.
Kot Ljubezen.