☕ Živ`jo

isto kot ponavadi.. jaz sem začela full na veliko kuhat različne jedi pa slaščice..drgač pa vse isto 🙂
zanč sm vidla objavo za eno predavanje o staroslovanskih bogovih v knjižnici Bežigrad... sem se spomnla nate..

opa, glej kdo je pršu

in kaj je tko zanimivega v letu 2016? meni še nič...

Ojla! Bejž, predn boš tarča neregistrirank 🙂 🙂 🙂

Kaj ti misliš, da se te kdo boji s tistimi puščicami?

a glistač ti še teži?

monćika, zakaj takoj začneš z negativno energijo..vidiš, tako se začne...in nikar krivdo ne meči na neregistrirane, seveda jih veliko več kot registriranih, a glavni "angelčki" so odšli...

O FRI !!! 🙂 🙂
Tolikokrat se spomnim nate, ker mi manjkajo pogovori o Karnih, Starovercih, o simbolih starega sveta.
Upam, da boš kaj ostal tukaj.

Tudi če se ne bi spomnila, Rednnammay. Kajti jaz se še spomnem tebe, pa ne ravno v povezavi s karkoli dobrim.

Če grem k dobrim stvarem, zadnje mesece se sila veliko dogaja na precej področjih, že od 2015 je nekako tako, sedaj pa se le še stopnjuje.

Glede Vojeta, tisto zgodbo sem že skorajda pozabil, najbrž ima človek povsem druge težave kakor da bi se vame vtikal, bi lahko ob tem celo zapisal da na take ljudi težave kar same dežujejo. Le zakaj vendarle, bi se človek malce hudomušno vprašal? 😉

Pozdravljena, za pogovore o bulcnah, žilnikih, Tročanih, brtinih ter grminih, o staroselcih ter starovercih sem vedno na voljo, če le imam čas 🙂

A veš da ne vem kaj so brini in grmini. Malo me je sicer sram, ampak saj si ti tukaj, pa morda poveš na kratko.

Brtin je palica ki jo je imela vsaka staroverska hiša, ponavadi iz nagnojevega lesa, na obeh koncih je imela vrezan tročan (trikotnik), ki sta bila med seboj povezana s tremi linijami. Ta palica naj bi predstavljala bikovo kito, rodnost, plodnost. Grmin pa je povezan s pripovedjo o nastanku stare vere v tem okolišu in zgleda nekako takole http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2015/09/23/image_14270504_4.jpg?itok=Wq_X4RnQ

Hoj, lahko pristavim piskerček? So tebi znani mogoče Pedenjded, Žarptica in Žalikžena? Če sem te pred časom tukaj že spraševala o tem, se opravičujem.

Oj Micka,

Žalikžene se spomnem iz pripovedi starega očeta, a v našem Posoškem okolju le teh nisem zasledil v taki obliki, v takem imenu. Sem pa tod pri nas zasledil pripovedi o Žrdkači, naj bi bila od 5 do 7 metrov dolga kača, ki ima namesto oči kakor dvoje žarečih koščkov oglja.

Znaš napisati kakor pripoved, izročilo o teh treh bitjih katere omenjaš?

Hvala Fri, zdaj si me vzpodbudil, da grem spet brskat po Rantovi knjigi in netu .

Sm dala smeške 🙂 A zdej se še pohecat tle ne sme? Kar beri forum - skor v vsaki temi so omenjene "zobotrebčarke" in to ne v hecu, ampak zlobi - nekteri jih še poimensko povedo. Mi je pa čudn, da so šli, sej tale forum tud ni tko slab. Pač ni treba tistih tem odpirat, kjer veš, da bo sam špitir. Pa vsako napisano besedo - žaljivko al karkol je že, nekteri preveč resno jemljejo, namest, da bi jo "vzeli" kot hec. To je le virtuala! Hahaha, pa tolk vrst žaljiv sm slišala tle gor, za nektere sploh nism vedela, da obstajajo 😉 Kar lepo debatirajte še naprej - pa vsem lep dan!

monči hvala enako tudi tebi lep dan.

Imena imam v spominu iz pripovedk iz moje rosne mladosti. Žal je gospod ki jih je pripovedoval že dolgo mrtev. Pedenj ded je en škrat (verjetno kakšna inačica Perkmadelca), Žalik žena je pa se mi zdi nekakšna vila, ki je zagotovo rešila kakšnega zablodelega fantina. Že desetletja se mi ti spomini motajo po glavi in jim nikakor ne najdem pripadajoče zgodbe.

V kolikor ne poznaš Brtina in tega, ti vsekakor priporočam v branje tole izjemno knjigo, prosto jo lahko prebiraš na spletu ali pa jo naložiš na računalnik s klikom na desni strani : http://iza2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/iz-nevidne-strani-neba#v Iz nevidne strani neba - Pavel Medvešček Brez vsakega dvoma lahko ob tem zapišem, da se gre za najbolj pomembno delo ki se dotika sveta ter duhovnosti (posoških) starovercev iz zahoda slovenije. Ne le v slovenskem merilu, ampak tudi v svetovnem je tale knjiga zbranih izročil, najbolj globok pogled v duhovne prakse naših prednikov. Da je Pavle vse to rešil pred pozabo ter ohranil izročilo za naše zanamce, je vredno več kakor vse materialno bogastvo tega sveta.

Je pa ta knjiga sila neprijetna za nekatere akademike, ker zbranega izročila ne gre stisniti v neke do zdaj znane okvirje, zato se nekateri precej nerodno trudijo da bi s svojimi razlagami ter teorijami ves ta izjemen material popredalčkali tako da bi jim odgovarjalo glede na smernice katerih se držijo že desetletja.

Medveščka imam že odprtega. Res zaklad. Žalik žene i nastopajo v mnogo koroških bajkah. So dobre vile, ki so istočasno sojenice in rojenice, ter svetovalke kmetom.

Lahko kakšno napišeš ali pa linkaš lepo prosim?

Prilagam eno drobtinico iz že prej omenjene knjige....

"Franc: Že prej sem opazil na tvojem obrazu nasmešek, ko sem ti govoril o objemanju Kamrtne. Ampak to ni tako smešno, kot se tebi morda zdi. Ko za kakšno stvar v sebi ne najdem odgovora, grem v gozd, da se pogovorim z drevesom. Tam objamem enega in se začnem z njim pogovarjati. Če me ne posluša, grem k drugemu in tretjemu, dokler ne dobim tistega, ki me je pripravljen poslušati in na moje vprašanje tudi odgovoriti. Je pa tudi res, da včasih takšnega drevesa ne najdem. Ne vem pa zakaj. Morda je vprašanje tako nepomembno, da nanj ne odgovori in raje molči.
Mogoče pa bi lahko bil odgovor takšen, ki bi mene ali koga drugega hudo prizadel. Narava ni maščevalna in nam noče
povzročati bolečine, to moraš vedeti, če si njen oboževalec, kot si mi rekel. Ne, ni prav nič smešnega pri tem. Moj stari oče mi je vedno rekel: “Ostani sam svoj!”. Čeprav je lažje igrati moža, ki je podoben ostalim. Kot so pač vsi v vasi. Samosvojost pa je poseben dar, ki ga imajo le redki."

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN 😕I:doc-AVQM1JYL/e6a6f635-b98d-4d9c-b4ad-fc7a7916508b/PDF Žalik žene V tem linku, Upam, da bo šlo https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=%C5%BEalik+%C5%BEena&start=0 Tudi v tem članku imaš kratek povzetek bajke. Kakšno koroško bi bilo treba pa skenirat. Tam jih mrgoli.

Hvala. Link ne dela. Si imela v mislih sken teksta ki se začne z Žalik žene. (Karodna pripovedka.) štajerskej, od visokih gora obkroženej doliniei, po katerej se vije bistri potok Dreta, pritok Savinje, stt»ji lepa romarska cerkev ?

Jah, akademiki.. Kar so napisali, so napisali. Zdaj bodo pač branili svoje teorije, čeravno so jim nova spoznanja na razpolago in bi lahko dopolnili in spremenili. Dolgo bo trajalo.. Poleg tega pa za mnogimi akademskimi deli stoji politika. Na žalost vem za nekaj tihih navodil.

Tega, ja. Meni piše, da ne dela zaradi vzdrževanja. Morda kasneje. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN 😕I:doc-AVQM1JYL/e6a6f635-b98d-4d9c-b4ad-fc7a7916508b/PDF http://www.dlib.si/stream/URN:NBN 😕I:doc-AVQM1JYL/e6a6f635-b98d-4d9c-b4ad-fc7a7916508b/PDF

Ti linki nikoli ne delajo.

https://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDalik_%C5%BEena_in_%C5%BEanjice Za tolažbo.

To pravi Maja Haderlap iz Koroške onkraj, o žalik ženah:

Kdo so pravzaprav žalik žene?
To so vile, mitska bitja, ki imajo dolge svetle lase, prihajajo ponoči, se uležejo h kmetom v posteljo, žena pa ne sme biti ljubosumna, čeprav vidi strašno lepo žensko v postelji z možem. Te vile skušajo prepričati kmete, da sejejo pozimi, kajti če oves ali rž vržejo na sneg, bodo imeli prihodnje leto plodne njive.

Uf, nič čudnega da je kakor je, če so me že v rani mladosti usmerjali s takimi pripovedkami 🙂

Pa še iz Solčave in njenih zijalk:

Vrag v Ložečki zijalki
Ljudje so pravili, da so že od nekdaj v Ložečki zijalki prebivale žalik žene. Ložekarju so svetovale, kdaj naj seje bob. Nekoč pa so mu že pozime rekle:

»Sej bob! Bo rastel, koder ga boš sejal in koder ga ne boš.«

Ložekar jih je ubogal in sejal bob. Ker je sneg držal, se je bob razletel vsepovsod. Tako je spomladi zrastel tudi tam, kjer ga ni sejal. Bilo pa ga je toliko, da so si ga tudi žalik žene lahko po mili volji nabrale za hrano, pa se ni prav nič poznalo.

Ko je posestvo prevzel mladi gospodar, pa žalik žen ni hotel ubogati. Gospodaril je po svoji pameti in pridelek je bil tako slab, da je s težavo preživljal družino, za žalik žene pa ni ostalo nič. Zato so zapustile kmetijo in odšle drugam. V zijalko pa se je naselil vrag.

Nekoč je mimo zijalke prišel lovec s puško in vrag ga je vprašal:

»Kaj pa imaš to na rami?«

»To je pa fajfa,« se je zlagal lovec.

»Ali lahko enkrat potegnem?«

»Ti kar!«

Pa mu je pritisnil cev v gobec in sprožil. Vraga je odneslo čez tiste peči, da je komaj prilezel nazaj gor do lovca. Ta pa mu je rekel:

»Srečo imaš, da nimam danes s sabo ta kratke fajfe. Tista je šele močna!«

Takrat pa se je vrag odselil in se ni nikoli več vrnil.

No, zdaj veš 🙂 in če komu ne pomagaš, se treseš od strahu pred valečimi se skalami . Zdaj je travma skoraj že premagana 😛

So pa fletne te stare pripovedke.