Pomorski raziskovalci so našli ostanke ameriških bombnikov B25, ki sta izginila med drugo svetovno vojno.
Razbitini sta bili najdeni pred Papuo Novo Gvinejo v Oceaniji, kjer so med leti 1942 in 1945 potekale bitke.
Najdbo so odkrili pomorski biologi, arheologi in prostovoljci organizacije Project Recover, ki se ukvarja z iskanjem izginulih Američanov in ameriških plovil iz druge svetovne vojne.
Pri iskanju si pomagajo z zgodovinskimi viri in tudi s sodobno tehnologijo in se trudijo, da bi padlim in njihovim svojcem omogočili zaključek življenjske zgodbe, ki si ga zaslužijo.
Med vojno je bilo v uporabo 10 000 bombnikov B25.
Z njimi so bombardirali tudi Tokio.
Na krovu enega od najdenih letal je bilo 6 mož, ko je to strmoglavilo zunaj pristanišča Madang v Papui Novi Gvineji.
5 članov posadke je preživelo, vendar so jih zajeli Japonci.
Šesti naj bi umrl med strmoglavljenjem, vendar raziskovalci še niso našli njegovih posmrtnih ostankov.
Strokovnjakom je uspelo sestaviti črepinje, ki so jih leta 2013 našli skupaj s sežganimi živalskimi kostmi ter ostanki gozdnih jagod, oliv in čičerikinih zrn.
Iz črepinj so sestavili dve skoraj celi ženski glavi in del še dveh kipov.
Po mnenju strokovnjakov kipa upodabljata boginji.
Eden od kipov ima na prsih podobo amuleta egipčanskega izvora.
Danski kemik in konservator sta na podlagi ostankov barv poustvarila 17 barv, ki so jih uporabljali Vikingi.
To sta storila na osnovi ostankov barv, ki so bili najdeni na lesenih predmetih v grobnici vikinškega poglavarja Gorma Starega in na deski iz Hørninga.
To je kos lesa iz lesene cerkve, ki so jo okoli leta 1060 postavili v Hørningu na Danskem.
Po toliko letih barve niso več vidne s prostim očesom.
Zato sta jih lahko poustvarila samo s kemičnimi analizami.
Paleto je pomagal ustvariti danski kemik Mads Christian Christensen iz kopenhagenskega Narodnega muzeja.
Identificiral je pigmente, minerale in vezivne snovi v ostankih barv ter tako prišel do izvornih barv.
Rdeče in rumene odtenke so pridobili iz mineralov, ki jih ni mogoče najti na Danskem, temveč v Španiji in Turčiji.
Strokovnjaki menijo, da so Vikingi ti barvi uvažali in da sta bili zelo dragi.
Rdeča in rumena sta zato izražali status in bogastvo, saj so si ju le redki lahko privoščili.
S tema barvama so barvali le manjše podrobnosti.
Rumeno so pridobili iz arzenovega sulfida, ki ga je mogoče najti v Nemčiji in Turčiji.
Rdečo so pridobili iz cinabarita, ki so ga uvažali iz Španije.
Modro so pridobili iz sivo modrega železovega fosfata, vivianta, ki ga je mogoče najti v Skandinaviji v šoti.
Če so hoteli pobarvati nekaj večjega, so izbrali kakšno cenejšo in lažje dostopno barvo, kot je bila na primer črna iz oglja ali rjava iz okra, ki so ga izkopali iz tal.
Kača na deski iz Hørninga je bila rumena z rdečim jezikom na črnem ozadju.
Veš, da meni tele škatlice nikoli niso bile jasne. Kaj ni lažje imeti originalnih embalaž nekje na kupu in zraven še list, kdaj jih vzeti, če si težje zapomniš?
Sredi Ciudada de Mexica so arheologi našli ostanke azteškega templja in igrišča.
Ostanke so odkrili pod starim hotelom, ki je stal na osrednjem trgu Zócalo.
Tam so izkopali temelje velikega in okroglega templja, ki je bil posvečen azteškemu bogu vetra, znanja in ustvarjalnosti Quetzalcoatlu.
Tempelj je bil zgrajen med 1486 in 1502, pod osmim azteškim vladarjem Ahuitzotlom.
Tempelj je poseben, ker je okrogle oblike in ker je bil zgornji del templja zgrajen tako, da je spominjal na kačo v klobčiču.
Nekateri od prvih Špancev, ki so obiskali azteško cesarstvo, so opisali igro z žogo.
Igra z žogo se je imenovala tlachtli.
Pri igri so gumijasto žogo suvali skozi obroč.
Igralci so lahko zadevali s kolenom, komolcem ali kolkom.
Arheologi lahko zdaj ta pričevanja potrdijo, saj so ob templju odkrili igrišče.
Pred stopnicami pri igrišču so naleteli še na grozljivo najdbo.
Našli so vratna vretenca 32 otrok, tudi malčkov.
V povezavi z igro so bile tudi žrtve, vendar so vratna vretenca verjetno od otrok, ki so jih žrtvovali bogu, verjetno z obglavljenjem.
Strokovnjaki so iz treh mumij prvič pridobili genom, popolne genetske informacije posameznika.
S tem so mumije postale zanesljiv vir za preučevanje zgodovine z genskim materialom.
Mumije izvirajo iz obdobja med 1400 pred našim štetjem in 400 po našem štetjem.
Raziskovalci so DNK primerjali z DNK sodobnih Egipčanov, ki na območju živijo danes.
Primerjava je pokazala, da mumije nimajo nič skupnega z Afričani, ki živijo južno od Sahare.
V nasprotju z njimi pa ima soroden DNK 20 odstotkov današnjih Egipčanov.
V vzhodni Španiji so arheologi našli luknjo z okoli 900 kosi 1000 let starih kosti mačk.
Najdba priča o tem, da so v začetku srednjega veka na tem območju opravljali poganske obrede.
Primerjava je pokazala, da mumije nimajo nič skupnega z Afričani, ki živijo južno od Sahare.
V nasprotju z njimi pa ima soroden DNK 20 odstotkov današnjih Egipčanov.
Me ne preseneča.
Bi bilo pa zanimivo videti primerjavo še z Grki in narodi malo bolj vzhodno.
V vzhodni Španiji so arheologi našli luknjo z okoli 900 kosi 1000 let starih kosti mačk.
Najdba priča o tem, da so v začetku srednjega veka na tem območju opravljali poganske obrede.
Uboge mačke! Par sto let kasneje jih je pa še krščanstvo pobijalo...
Nove analize pogrebne maske, najdene v Argentini, so pokazale, da je stara 3000 let.
Zgodovinarji so sprva menili, da so kovine najprej obdelovala ljudstva v osrednjem delu Južne Amerike, a je datacija maske pokazala, da so jih prehiteli prebivalci na jugu.
Maska je debela 1 mm, visoka 18 cm in ima luknje za oči, nos in usta.
8. januarja 1974 so na Švedskem uvedli omejitev porabe nafte in naftnih derivatov.
Povod je bila naftna kriza, ki je bila deloma rezultat oktobrske vojne med Izraelom in več arabskimi državami ter deloma blokade, ki so jo zoper ZDA in Nizozemsko uvedle arabske države, glavne dobaviteljice nafte.
Tako so se že dva dni pred uvedbo omejitve na bencinskih črpalkah vile kolone voznikov, ki so si želeli ustvariti zalogo bencina.
Hitrost vikinške ladje je bila odvisna od tipa ladje, posadke in vremena.
Najpogosteje so uporabljali ladje, ki so bile hitre in stabilne.
Arheologi so na podlagi najdb izdelali več dolgih ladij.
Z njihovo splavitvijo so ugotovili, da so lahko dosegle do 11 kilometrov na uro z močjo vesel.
Z jadrom in v ugodnih vremenskih razmerah so dosegle do 37 kilometrov na uro.
Dolge ladje so uporabljali v obdobju med letoma 800 in 1200.
Iz fjorda Roskilde do Kristiansanda na Norveškem je plovba trajala 36 ur.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
09.03.2018 ob 9:42
Revija HISTORY 70/2017