1674
Pomladi 1674 se je začelo večinoma po osrednji Nemčiji nabiranje vojakov za novi polk.
Čim bolj znan je bil polkovnik polka,
tem rajši so šli vojaki pod njegovo zastavo.
Denar je vsak dobil takoj na roko in ga po navadi tudi takoj zapravil.
Tako je denar marsikoga spravil v polk in je veliko lahkomiselnih šele v polku prišlo k sebi in kmalu pobegnilo.
Poleg tega so gosposke rade spravljale nadležne ljudi v polk,
da se jih znebijo.
Do jeseni se je nabralo šele 1375 mož.
Takrat je vojni komisar pregledal polk.
Nastal je deveti najstarejši pešpolk Reuß,
ki se je imenoval po grofu,
ki je bil polkovni poveljnik in je lahko imenoval polkovnika,
ki je grofa nadomeščal v odsotnosti.
Kasneje so se nekateri čini preimenovali
Tako je polkovni stražmojster postal major,
polkovni kvartimojster je postal računski častnik.
Ranocelnik je bil le podčastnik in ponavadi brez vsake strokovne izobrazbe.
Moštvo se je delilo v mušketirje in pikenirje.
Pikenirjev je bilo 30 pri vsaki kompaniji.
Poleg teh je bilo še nekaj ščitonoscev.
Za brambo zastave je bilo pri vsaki kompaniji nekaj starih izkušenih vojakov.
Za pripravo stanovanj je skrbel furir s furirskimi strelci.
Vsak polk je imel še 2 topa.
1675
Polkovnik Stadl je sledil kot imejitelj odstopivšemu grofu Reußu.
V tem času se je v francoskih vojnah ob Renu posebno odlikoval baron Vid Krištof Ravbar, ki je leta 1675 vodil 1200 Kranjcev proti Francozom.
1679
Z mirovnim sklepom v Nimwegenu je bila tudi nevarnost razpustitve polka.
Vendar so določili polkovnika Stadla za mestnega poveljnika v Konstancu ob Bodenskem jezeru.
Tja je ž njim prišel tudi polk,
Kjer se je izobrazilo veliko moštva v vojskovanju.
Te so pošiljali tudi k drugim polkom.
1690
Iz polka so poslali 9 stotnij v Italijo in iz njih napravili nov polk.
Pomladi 1674 se je začelo večinoma po osrednji Nemčiji nabiranje vojakov za novi polk.
Čim bolj znan je bil polkovnik polka,
tem rajši so šli vojaki pod njegovo zastavo.
Denar je vsak dobil takoj na roko in ga po navadi tudi takoj zapravil.
Tako je denar marsikoga spravil v polk in je veliko lahkomiselnih šele v polku prišlo k sebi in kmalu pobegnilo.
Poleg tega so gosposke rade spravljale nadležne ljudi v polk,
da se jih znebijo.
Do jeseni se je nabralo šele 1375 mož.
Takrat je vojni komisar pregledal polk.
Nastal je deveti najstarejši pešpolk Reuß,
ki se je imenoval po grofu,
ki je bil polkovni poveljnik in je lahko imenoval polkovnika,
ki je grofa nadomeščal v odsotnosti.
Kasneje so se nekateri čini preimenovali
Tako je polkovni stražmojster postal major,
polkovni kvartimojster je postal računski častnik.
Ranocelnik je bil le podčastnik in ponavadi brez vsake strokovne izobrazbe.
Moštvo se je delilo v mušketirje in pikenirje.
Pikenirjev je bilo 30 pri vsaki kompaniji.
Poleg teh je bilo še nekaj ščitonoscev.
Za brambo zastave je bilo pri vsaki kompaniji nekaj starih izkušenih vojakov.
Za pripravo stanovanj je skrbel furir s furirskimi strelci.
Vsak polk je imel še 2 topa.
1675
Polkovnik Stadl je sledil kot imejitelj odstopivšemu grofu Reußu.
V tem času se je v francoskih vojnah ob Renu posebno odlikoval baron Vid Krištof Ravbar, ki je leta 1675 vodil 1200 Kranjcev proti Francozom.
1679
Z mirovnim sklepom v Nimwegenu je bila tudi nevarnost razpustitve polka.
Vendar so določili polkovnika Stadla za mestnega poveljnika v Konstancu ob Bodenskem jezeru.
Tja je ž njim prišel tudi polk,
Kjer se je izobrazilo veliko moštva v vojskovanju.
Te so pošiljali tudi k drugim polkom.
1690
Iz polka so poslali 9 stotnij v Italijo in iz njih napravili nov polk.
0
NABOR ŠPANSKA NASLEDSTVENA VOJNA 1701 – 1714
Polkom so začeli dodeljevati novince iz domačih avstrijskih dežel.
Novince so morale graščinske gosposke same priskrbeti.
Določeno je bilo,
da morajo nadležne ljudi,
pretepače,
potepuhe in nepridiprave spraviti v vojsko.
Ker to za vojno ni bilo dovolj,
so morali župniki v cerkvi pri maši ljudi prepričevati v vojaški stan in v imenu vlade obljubljati,
da bodo vojaki,
ki se bodo v vojski s svojim obnašanjem izkazali,
lahko visoko napredovali.
Število kompanij so povečali na 12.
NABOR 1722
V vladni odredbi se zahteva od novincev,
da morajo biti poštenih staršev,
da ne smejo biti Italijani ali Francozi.
12. MAREC 1737
Imejitelj polka vojvoda Virtemberški je umrl.
1. AVGUST 1737
Polk dobil novi imejitelj polkovnik grof Kajetan Kolowrat.
1740
Spomladi so 6 stotnij poslali v Košice na gornjem Ogrskem, poleti pa še 4 stotnije.
Polk je naglo razpadal.
Kompanije so štele le še po 50 mož.
Po smrti cesarja Karola VI., 20. oktobra 1740, se je vse vzdignilo proti njegovi hčeri in naslednici Mariji Tereziji.
Marija Terezija je kasneje rada dejala:
Vzgoji najprej človeka,
Potem šele napravi iz njega vojaka!
Polk 17 je dobil ukaz, da ima oditi na novo bojišče v Šleziji.
1746
Po končani drugi šleski vojni je prišel polk 17 na Dunaj v garnizijo.
Obe grenadirski stotniji in oba bataljona sta prišla v Schönbrunn, tretji bataljon pa je prevzel posle v Badnu, Tullnu in Stockerauu.
25. JUNIJ 1747
Polk 17 sodeloval pri omejitvi požara v cerkvi svete Ane.
1748
So blagoslovili polkovno zastavo.
Prisoten je bil ves cesarski dvor.
Kmalu je polk 17 dobil nove garnizije na Sedmograškem (Transilvaniji).
Tja je odmarširal peš in bil dve leti v večjih sedmograških mestih.
1751
Polk je prišel na Ogrsko v Veliki Varadin, Erlau, Gran, Solnok in Petervaradin.
1754
Začela se je tretja šleska vojna, ki je trajala 7 let.
1761
Po vojni je polk dobil stalno garnizijo v Litomericah sredi svojega nabornega okrožja.
1769
General Lascy je sestavil vežbovnik za pehoto.
Polk je imel 3 bataljone.
Dva bataljona gresta na vojsko.
En bataljon ostane v nabornem okrožju in skrbi za izpopolnitev obeh prvih bataljonov.
Število kompanij se iz 12 poveča na 16.
Polki dobe številke z ozirom na činovni red imejiteljev.
Polk generala grofa Kolowrata dobi številko 17.
Od 1769 – 1774 je tretji bataljon 17 začasno bival na Dunaju.
10. OKTOBER 1769
Umrl je polkovni imejitelj maršal grof Kajetan Kolowrat.
1771
Cesarica Marija Terezija je za vse polke določila naborna okrožja v avstrijskih deželah.
Polk 17 je dobil svoj naborni okraj v Litomericah na Češkem.
Kranjska je imela takrat naborno okrožje pešpolka 41, ki je kasneje dobil številko 43.
Ko so Francozi Avstriji ukradli Kranjsko, je polk 41 prenehal obstajati in Kranjci so morali služiti Napoleonu.
Večji del vojaštva se je nabral doma.
Le tretjina je lahko bila od drugod,
po navadi iz Nemčije.
Za konjenico so dobivali moštvo iz pehotnih polkov ali iz pehotnih nabornih okrožij.
Artilerija je bila povečana in na novo organizirana.
Topničarji so bili prostovoljci.
Še vedno je dobil novinec ob naboru denar na roko.
Domačini so dobili 3 goldinarje.
Najemniki iz Nemčije so dobili toliko za kolikor so se z nabornim častnikom pogodili.
Prostovoljec iz avstrijskih dežel je dobil 10 goldinarjev.
V mirnem času so nekatere polke razpustili,
pri drugih zmanjšali število vojakov.
1. MAJ 1773
Cesarica Marija Terezija je za novega polkovnega imejitelja imenovala podmaršala Ivana barona Kocha.
Polk je prišel v Prago, kjer je Koch stalno bival.
1780
Cesar Jožef II. je uvedel popis vseh za vojaščino obvezanih oseb v avstrijskih deželah.
Sinovi kmetov in rokodelcev so morali iti v vojake,
če niso dobili za denar namestnikov.
Kolikor je polk rabil novincev,
toliko so morale občine v nabornih okrožjih poloviti fantov in jih odvesti v mesto,
kjer je prebival polk.
Stanovi,
višji duhovniki,
advokati,
uredniki in učitelji so bili vojaščine prosti.
Vojaška služba je bila časovno neomejena in je trajala do popolne nesposobnosti za orožje.
Na Ogrskem,
Tirolskem in v nekaterih takrat z Avstrijo združenih deželah v Italiji in v Belgiji se ta dolžnost ni uvedla.
29. NOVEMBER 1780
Umrla velika cesarica Marija Terezija, nepozabljena mati avstrijskih narodov.
20. DECEMBER 1780
Umrl Ivan baron Koch.
21. DECEMBER 1780
Cesar Jožef II. je imenoval generala Friderika kneza Hohenlohe za imejitelja polka.
Kasneje se je general izkazal v bojih s Turki in za uspehe dobil komanderski križ reda Marije Terezije.
Nato je prišel kot poveljujoči general v Prago.
1788
Pri požaru je častnikom zgorelo veliko oprave.
Rešili so ves eraričen denar.
Po imejiteljevi priprošnji je cesar polku vso škodo povrnil.
20. FEBRUAR 1790
Umrl je Jožef II. znan tudi kot Joseph Benedikt August Johann Anton Michael Adam von Habsburg – Lothringen.
Ob njegovi grobnici so zapisali:
Tukaj leži Jožef II.,
ki ni uspel v ničemer,
kar se je lotil.
Nasledil ga je brat Leopold II.
1. MAREC 1792
Umrl Leopold II.
Nasledil ga je sin Franz Joseph Karl von Habsburg – Lothringen znan kot Franc II., cesar rimsko – nemškega cesarstva in kot Franc I. kot prvi avstrijski cesar.
Znan je bil tudi kot dvojni cesar.
1793
Začela se je vojna s Francozi.
Za uspehe v vojni je general Hohenlohe prejel veliki križ reda Marije Terezije.
10. AVGUST 1796
Zaradi bolezni umrl general Hohenlohe.
23. FEBRUAR 1797
Polk 17 je bil poslan iz Nemčije v Italijo, vendar je med potjo prišlo novo povelje.
Iz Solnograda je bil polk poslan v Ljubljano.
21. MAJ 1797
Polk 17 primarširal v Ljubljano.
Po treh dneh počitka je polk odšel proti Gorici, nato v Trst in po morju v Zader, da pomaga urediti na novo pridobljeno Dalmacijo.
V Kotorju je bilo delo zelo težavno.
V drugi koalicijski vojni so dva bataljona polka 17 odpoklicali v Italijo.
Po Lunevillskem miru se je polk 17 odpravil na Češko v Litomerice.
Polkom so začeli dodeljevati novince iz domačih avstrijskih dežel.
Novince so morale graščinske gosposke same priskrbeti.
Določeno je bilo,
da morajo nadležne ljudi,
pretepače,
potepuhe in nepridiprave spraviti v vojsko.
Ker to za vojno ni bilo dovolj,
so morali župniki v cerkvi pri maši ljudi prepričevati v vojaški stan in v imenu vlade obljubljati,
da bodo vojaki,
ki se bodo v vojski s svojim obnašanjem izkazali,
lahko visoko napredovali.
Število kompanij so povečali na 12.
NABOR 1722
V vladni odredbi se zahteva od novincev,
da morajo biti poštenih staršev,
da ne smejo biti Italijani ali Francozi.
12. MAREC 1737
Imejitelj polka vojvoda Virtemberški je umrl.
1. AVGUST 1737
Polk dobil novi imejitelj polkovnik grof Kajetan Kolowrat.
1740
Spomladi so 6 stotnij poslali v Košice na gornjem Ogrskem, poleti pa še 4 stotnije.
Polk je naglo razpadal.
Kompanije so štele le še po 50 mož.
Po smrti cesarja Karola VI., 20. oktobra 1740, se je vse vzdignilo proti njegovi hčeri in naslednici Mariji Tereziji.
Marija Terezija je kasneje rada dejala:
Vzgoji najprej človeka,
Potem šele napravi iz njega vojaka!
Polk 17 je dobil ukaz, da ima oditi na novo bojišče v Šleziji.
1746
Po končani drugi šleski vojni je prišel polk 17 na Dunaj v garnizijo.
Obe grenadirski stotniji in oba bataljona sta prišla v Schönbrunn, tretji bataljon pa je prevzel posle v Badnu, Tullnu in Stockerauu.
25. JUNIJ 1747
Polk 17 sodeloval pri omejitvi požara v cerkvi svete Ane.
1748
So blagoslovili polkovno zastavo.
Prisoten je bil ves cesarski dvor.
Kmalu je polk 17 dobil nove garnizije na Sedmograškem (Transilvaniji).
Tja je odmarširal peš in bil dve leti v večjih sedmograških mestih.
1751
Polk je prišel na Ogrsko v Veliki Varadin, Erlau, Gran, Solnok in Petervaradin.
1754
Začela se je tretja šleska vojna, ki je trajala 7 let.
1761
Po vojni je polk dobil stalno garnizijo v Litomericah sredi svojega nabornega okrožja.
1769
General Lascy je sestavil vežbovnik za pehoto.
Polk je imel 3 bataljone.
Dva bataljona gresta na vojsko.
En bataljon ostane v nabornem okrožju in skrbi za izpopolnitev obeh prvih bataljonov.
Število kompanij se iz 12 poveča na 16.
Polki dobe številke z ozirom na činovni red imejiteljev.
Polk generala grofa Kolowrata dobi številko 17.
Od 1769 – 1774 je tretji bataljon 17 začasno bival na Dunaju.
10. OKTOBER 1769
Umrl je polkovni imejitelj maršal grof Kajetan Kolowrat.
1771
Cesarica Marija Terezija je za vse polke določila naborna okrožja v avstrijskih deželah.
Polk 17 je dobil svoj naborni okraj v Litomericah na Češkem.
Kranjska je imela takrat naborno okrožje pešpolka 41, ki je kasneje dobil številko 43.
Ko so Francozi Avstriji ukradli Kranjsko, je polk 41 prenehal obstajati in Kranjci so morali služiti Napoleonu.
Večji del vojaštva se je nabral doma.
Le tretjina je lahko bila od drugod,
po navadi iz Nemčije.
Za konjenico so dobivali moštvo iz pehotnih polkov ali iz pehotnih nabornih okrožij.
Artilerija je bila povečana in na novo organizirana.
Topničarji so bili prostovoljci.
Še vedno je dobil novinec ob naboru denar na roko.
Domačini so dobili 3 goldinarje.
Najemniki iz Nemčije so dobili toliko za kolikor so se z nabornim častnikom pogodili.
Prostovoljec iz avstrijskih dežel je dobil 10 goldinarjev.
V mirnem času so nekatere polke razpustili,
pri drugih zmanjšali število vojakov.
1. MAJ 1773
Cesarica Marija Terezija je za novega polkovnega imejitelja imenovala podmaršala Ivana barona Kocha.
Polk je prišel v Prago, kjer je Koch stalno bival.
1780
Cesar Jožef II. je uvedel popis vseh za vojaščino obvezanih oseb v avstrijskih deželah.
Sinovi kmetov in rokodelcev so morali iti v vojake,
če niso dobili za denar namestnikov.
Kolikor je polk rabil novincev,
toliko so morale občine v nabornih okrožjih poloviti fantov in jih odvesti v mesto,
kjer je prebival polk.
Stanovi,
višji duhovniki,
advokati,
uredniki in učitelji so bili vojaščine prosti.
Vojaška služba je bila časovno neomejena in je trajala do popolne nesposobnosti za orožje.
Na Ogrskem,
Tirolskem in v nekaterih takrat z Avstrijo združenih deželah v Italiji in v Belgiji se ta dolžnost ni uvedla.
29. NOVEMBER 1780
Umrla velika cesarica Marija Terezija, nepozabljena mati avstrijskih narodov.
20. DECEMBER 1780
Umrl Ivan baron Koch.
21. DECEMBER 1780
Cesar Jožef II. je imenoval generala Friderika kneza Hohenlohe za imejitelja polka.
Kasneje se je general izkazal v bojih s Turki in za uspehe dobil komanderski križ reda Marije Terezije.
Nato je prišel kot poveljujoči general v Prago.
1788
Pri požaru je častnikom zgorelo veliko oprave.
Rešili so ves eraričen denar.
Po imejiteljevi priprošnji je cesar polku vso škodo povrnil.
20. FEBRUAR 1790
Umrl je Jožef II. znan tudi kot Joseph Benedikt August Johann Anton Michael Adam von Habsburg – Lothringen.
Ob njegovi grobnici so zapisali:
Tukaj leži Jožef II.,
ki ni uspel v ničemer,
kar se je lotil.
Nasledil ga je brat Leopold II.
1. MAREC 1792
Umrl Leopold II.
Nasledil ga je sin Franz Joseph Karl von Habsburg – Lothringen znan kot Franc II., cesar rimsko – nemškega cesarstva in kot Franc I. kot prvi avstrijski cesar.
Znan je bil tudi kot dvojni cesar.
1793
Začela se je vojna s Francozi.
Za uspehe v vojni je general Hohenlohe prejel veliki križ reda Marije Terezije.
10. AVGUST 1796
Zaradi bolezni umrl general Hohenlohe.
23. FEBRUAR 1797
Polk 17 je bil poslan iz Nemčije v Italijo, vendar je med potjo prišlo novo povelje.
Iz Solnograda je bil polk poslan v Ljubljano.
21. MAJ 1797
Polk 17 primarširal v Ljubljano.
Po treh dneh počitka je polk odšel proti Gorici, nato v Trst in po morju v Zader, da pomaga urediti na novo pridobljeno Dalmacijo.
V Kotorju je bilo delo zelo težavno.
V drugi koalicijski vojni so dva bataljona polka 17 odpoklicali v Italijo.
Po Lunevillskem miru se je polk 17 odpravil na Češko v Litomerice.
0
21. MAJ 1801
Polk 17 dobil novega imejitelja podmaršala Henrika kneza Reuß.
1802
Ko je nadvojvoda Karol pri Aspernu premagal Napoleona,
je službeno dobo znižal pri pehoti na 10 let.
1805
Nadvojvoda Karol je ustanovil rezervno vojsko.
Ta je obsegala vse pod vojaško dolžnost spadajoče mladeniče,
kar jih je bilo čez mirovno število redne vojske.
Ti so hodili vsako leto na vaje.
Uvedel je tudi deželno brambo.
Obsegala je za orožje sposobne moške od 18 – 45 let,
ki niso bili v redni vojski.
Spomladi je bila mobilizacija in polk je moral postaviti 1 grenadirski in 4 fisilirske bataljone.
Tretja koalicijska vojna je trajala malo časa in tako je bil januarja 1906 polk že doma.
1809
Polk v vojni.
Po vojni polku dodelili novo garnizijo v Mladi Boleslavi, grenadirjem pa v Jožefovem.
9. FEBRUAR 1811
Ko so Francozi Avstriji ukradli Kranjsko, je kranjski polk 41 prenehal obstajati in Kranjci so morali služiti Napoleonu.
Z odlokom 9. februarja 1811 je Napoleon ustanovil polk ilirski Chhasseurs Illyriens, ki je štel 4000 mož.
Temu polku je imela Kranjska dajati 2784 mož.
Francozi so pozneje pobrali v vojsko, kar se je pobrati dalo.
1812
Ilirski polk je šel na Rusko in je tam poginil na sneženih poljanah.
Kranjci niso razumeli, zakaj bi za Napoleona prelivali kri.
Zato so jo pobrali rajši čez mejo v Avstrijo:
Kaj si je zmislu Bonapart?
Junake hoče v žovd pobrat.
Ni je utegnu popisati,
Začev je fante zbirati.
Nam cegelce pošilajo,
Mi pa v Estrajh vhajamo.
Kaj pa nam v Estrajh fali?
Dobre volje smo do zdaj bli.
Rajši smo šli iz Ilirie,
Koker nositi suknje višnele.
1815
Ko so v velikih vojnah v letih 1813, 1814, 1815 porazili Napoleona, se je polk 17 vrnil s Francoskega na Češko in tja prišel februarja 1816.
24. JULIJ 1817
Cesar Franc I. je izdal novo razdelitev nabornih okrožij.
Ilirija in Notranja Avstrija sta obsegali
Štajersko
Koroško
Kranjsko
Primorsko.
Dajati sta morali 5 pešpolkov, 2 konjeniška polka, topniški polk in 2 lovska bataljona.
Pozneje so število zmanjšali na 1 konjeniški polk in 1 lovski bataljon.
Polk 17 je dobil svoje naborno okrožje v kresijah
Ljubljana
Postojna
Novo mesto.
Kranjski vojaki so bili tudi v
lovskem bataljonu 9
kirasirskem polku 5
topničarskem polku 5.
O Kranjski je kasneje cesar Ferdinand I. zapisal:
Kranjska je sicer majhna,
pa kaj prijazna deželica.
Iz nje se da dobiti lepo število polkovnikov,
še več seveda stotnikov.
Kranjci so se odlikovali v turških vojnah, v 30 letni vojni in v vojnah s Francozi.
Bili so štirje različni načini nabora.
Nabor za Tirolsko.
Nabor za lombardo – benečansko deželo.
Nabor za pravo avstrijsko deželo ali stare konskribirane dežele.
Nabor za Ogrsko.
Kranjska je spadala med prave avstrijske dežele.
Veljala je 14 letna službena doba.
14. OKTOBER 1817
Polk 17 je v dveh oddelkih odrinil iz Mlade Boleslave čez Celovec.
17. NOVEMBER 1817
Polk stopil v Tržiču na kranjska tla.
19. NOVEMBER 1817
Prišel polk 17 v Kranj, kjer je tretji bataljon ostal v garniziji.
20. NOVEMBER 1817
Polk 17 prišel v Ljubljano.
Polk je z dvema bataljonoma stal v Ljubljani, tretji bataljon pa je stal v Kranju.
Polkovno izobraževališče so s Češkega premestili v Ljubljano.
Iz tega izobraževališča je izšel tudi Jožef Ivan Hilscher, rojen 1806 v Litomericah na Češkem.
Ljubljana je podčastnika in pesnika počastila s tem, da je ulici, kjer je mladi Hilscher prebival v vojaškem izobraževališču, nadela ime Hilscherjeva ulica.
Hilscher je umrl leta 1837 v Milanu.
20. MAJ 1818
Grenadirska divizija polka 17 je zapustila garnizijo v Pragi in 20. maja 1818 dospela v Trst, kjer so jo združili z grenadirskimi divizijami polkov 7 in 22 v Prvi grenadirski bataljon.
12. FEBRUAR 1819
Ko so po Kranjskem slovesno praznovali rojstni dan cesarja Franca I., je mesto Ljubljana razdelilo med vojake enodnevno plačo.
To so storili tudi Kranj, Novo mesto, Trst in drugi kraji, kjer so se nahajali oddelki polka 17.
Polk 17 si je pridobil v deželi domovinsko pravico in te navade so se Kranjci tudi v poznejših letih držali.
13. AVGUST 1821
Polk z bataljonoma 1 in 2 je zapustil Ljubljano, da pomaga vsled sklepa Ljubljanskega kongresa pomiriti italijanske dežele.
Polk je dospel nazaj v Ljubljano aprila 1822.
Za nekaj časa so nato poslali tretji bataljon v Celje, odkoder se je zadnja stotnija čez leto dni vrnila v Ljubljano.
Grenadirji so ostali dalj časa v Italiji in so se jeseni 1825 vrnili v Trst.
1827
Aprila 1827 je bil polk razpostavljen:
Grenadirji od 1825 v Trstu
1. in 2. Bataljon v Ljubljani
13. in 14. stotnija v Novem Mestu
Straže po 30 – 50 mož v Črnomlju, Kostanjevici in Stranski vasi.
4. AVGUST 1827
Posebni brambni odlok je določil vojaško dolžnost in opustil rezervo nadvojvode Karla.
Namesto rezerve so uvedli deželno brambo, za katero je bil zavezan vsak, ki je bil star vsaj 30 let.
Izjeme so bili:
duhovščina
plemstvo
uradništvo
doktorji prava in medicine
dijaki
učitelji
posestniki, ki so sami obdelovali svoje posestvo.
Vsak se je lahko odkupil, če je plačal posebno takso od 500 do 800 goldinarjev.
Fantje so se začeli bati suknje bele, saj jih je odtrgala za 14 let od doma.
Mnogokrat je poprej postaven in krepek fant prišel ob berglah pohabljen berač nazaj v rodno vas.
Da so se izognili vojski, so bežali fantje v gore in gozdove, kadar so lovili beriči in vojaki novince.
Pri polku 17 so polovili novince kar ob nedeljah pred cerkvijo.
Kmalu je poseben cesarjev odlok ta način nabiranja novincev prepovedal.
Prišli so k meni
Štirje rumeni.
Soldati so bli.
Gvire gor pokladajo,
Meni tako pravijo:
Kaj se boš umikov?
Saj ti se bo šikov
Soldaški stan!
Mene sabo peljejo
Gori po Ljubljani
Proti kapitani
Soldaškimu.
Kapitan pa prav taku:
Ko bi kaj takih fantu blu!
Mi se ne bi štimali
Proti generali
Soldaškimu!
Radecki, ki je pri Lipskem pomagal premagati Napoleona, je zahteval deželno brambo na podlagi splošne vojaške dolžnosti, splošno ljudsko obrambo:
V vojnah odločuje duh,
ki preveva armado.
To dokazujejo boji Špancev proti Napoleonu.
Nobena vojna ne sme biti napadalna,
kajti le obramba je skrb celega ljudstva.
V obrambi pa se pokaže tudi nezmogljiva moč ljudstva.
21. MAJ 1828
V vojašnici polka 17 so napravili oder za gledališke igre.
21. maja 1828 so v tedanjem deželnem gledališču priredili podčastniki predstavo v dobrodelne namene za pogorelce v Kamni gorici.
Predstavljali so dve nemški veseloigri Kastellijevi:
Spomin na mladost.
Dva prijatelja in ena suknja.
Pri igri je sodelovala polkovna godba.
Zbrali so 119 goldinarjev in 51 krajcarjev.
2. JUNIJ 1830
V Ljubljano je prišel cesar Franc I., da si ogleda osuševanje barja.
V Ljubljani je bila le ena stotnija polka 17.
Ostale so prežale na roparje.
1. JANUAR 1831
Poročilo o stanju polka:
Polk more le s 70 možmi pri stotniji oditi na vojno, ker je 329 mož 1. In 2. bataljona stalno v kordonski službi po Kranjskem in Štajerskem, ostalo moštvo pa je na dopustu.
10 častnikov opravlja ravno nabor.
3 stotniki so stalno komandirani drugam.
Major Schneider je bolan.
Zato trpi polk 17 pomanjkanje na častnikih.
Moštvo je izborno, velike in krepke postave.
Ker je za časa okupacije Piemonta bržkone vsled nepravilnega ravnanja v Mantovi pomrlo zelo veliko moštva pri polku, je to povzročilo neopravičen sum, kakor da bi Kranjci ne bili radi vojaki.
Dasi je malo razširjeni kranjski jezik težko razumeti in je zato ravnanje z vojaki težje, se mora na splošno le kaj dobrega povedati o moštvu.
Le nesrečna kordonska služba radi bosenskih roparjev, ki bode žalibog tudi v nastopnem letu bržkone zopet zadela polk, je za vojaške vaje zelo škodljiva.
Polk je že pred poročilom dobil nalog, naj poleg tretjega bataljona nabere še četrti domobranski bataljon s šestimi stotnijami in naj tudi tretji bataljon izpolni iz štirih na šest stotnij.
1831
Sredi januarja 1831 so grenadirji iz Trsta odmarširali v Italijo delat red.
Za njimi je odšel tudi 1. bataljon in nato še 2. bataljon.
4. domobranski bataljon je bil sestavljen v začetku leta 1831 in je stal od početka v kordonski službi po Dolenjskem.
18. MAREC 1832
4. domobranski bataljon je odšel v Italijo.
Pred odhodom je dobil novo zastavo, katero so slovesno blagoslovili.
Baronica Zoisova je bila mesto soproge polkovnega imejitelja kumica novi zastavi.
Tega leta je v Ljubljani izšlo delo enega častnikov polka 17.
Trigonometrični zemljevid Kranjske je izdelal častnik Gottfried Loschan in za središče merjenja porabil goro Krim.
Natanko je zarisal v zemljevid meje dežele in njenih kresij ter okrajev.
Kranjska kmetijska družba je v zahvalo izvolila Loschana za svojega častnega člana.
2. FEBRUAR 1835
Umrl je cesar Franc I.
Nasledil mu je njegov sin cesar Ferdinand I.
Oktobra 1835 je prišel polk 17 iz Italije v Ljubljano.
1836
Stotnik polka 17 je postal Ivan grof Coronini, ki je bil vzgojitelj nadvojvode Franca Jožefa, poznejšega cesarja.
1838
Dvorni vojni svet je izrekel polku 17 pohvalo, ker se pri njem ni več izvrševala kazen tepenja s palicami.
Od leta 1838 do leta 1841 je bil polk 17 raztresen po Kranjski.
Od oktobra 1840 do maja 1841 je bil polk 17 razdeljen:
1. do 4. stotnija v Ljubljani
8. do 12. stotnija v Ljubljani
domobranski bataljon v Ljubljani
5. stotnija v Kranju
6. stotnija v Loki
7. stotnija v Kamniku
13. do 16. stotnija v Novem mestu, Višnji gori in Trebnjem.
14. FEBRUAR 1845
Cesar Ferdinand I. je s patentom okrajšal službeno delo na 8 let.
MAJ 1845
Izpremembe glede nastavitev polka 17.
1. stotnija je šla v Postojno.
2. stotnija je šla v Moravče.
3. in 4. stotnija je šla v Kranj.
Jeseni so poslali domobranski bataljon v Novo mesto,
13. stotnijo v Kranj,
16. stotnijo v Kamnik.
24. SEPTEMBER 1845
Blagoslovil je ljubljanski knezoškof 3 nove polkovne zastave, katere so dobili vsi trije bataljoni koncem 1844 od monturske komisije v Gradcu.
Kumica zastave 1. bataljona je bila Friderika princezinja Hohenlohe.
Slavnost je bila na travniku pod tivolskim gradom.
Vojaštvo je imelo na slavnostnem prostoru pojedino, katero je priredilo mesto.
V Kazini so priredili častniki meščanstvu sijajen ples.
Stare polkovne zastave so oddali v Št. Petersko cerkev.
1847
14. stotnijo so poslali v Celovec, nato mesto nje ves domobranski bataljon.
V Novo Mesto je odšel tretji bataljon polka 17.
Vojaški erar je kupil hišo v Hilscherjevi ulici, katero je do tedaj imel v najemu za vojaško izobraževališče.
1. NOVEMBER 1847
Odšel je 1. bataljon iz Ljubljane na Laško.
3. NOVEMBER 1847
Odšel je 2. bataljon iz Ljubljane na Laško.
Nastala je lepa kranjska vojaška pesmica:
Kaj se boš, Rezika, jokala,
Saj boš ti doma ostala,
Saj se še jaz jokal ne bom,
Ko na Laško marširal bom.
Cesar ukazal je nabirati
Vse krepkejše in vse mlajše,
S kuštravimi lasmi
Pa s svetlimi očmi.
Na svetu lepših ni soldatov
Kot so Spodnještajerci
Kot junaški in lepi Kranjci
In huzarji ogrski.
1848
Cesarski odlok je odpravil tepenje s palico.
Šele leta 1867 je bila kazen popolnoma odpravljena.
Spomladi so 3. bataljon pomnožili z dvema stotnijama, da je štel 6 stotnij po 140 mož.
Za boje na Ogrskem so spomladi 1848 ustanovili še 4. rezervni bataljon.
Grenadirsko divizijo v Trstu do pomnožili in jo porabili najprej v Trstu in pozneje v Piranu.
8. APRIL 1848
Tretji bataljon je odšel na koroško – benečansko mejo proti Pontebi.
V bojih so porabili tudi domobranski bataljon.
1849
Ustanovili so 5. rezervni bataljon.
Grenadirje so poslali na Ogrsko.
Po končanih ogrskih bojih so grenadirje poslali v garnizijo na Dunaj.
Tja so dospeli jeseni 1849.
Vojna v letih 1848 in 1849 je terjala veliko žrtev.
Veliko vojakov je bilo pohabljenih.
12. MAJ 1849
V Ljubljani je odvetnik dr. Anton Rudolf v Laibacher Zeitung priobčil poziv na dobrodelna srca, da priskočijo ubogim pohabljenim vojakom na pomoč.
Tudi deželni upravitelj grof Welsersheimb je nekoliko pozneje priobčil enak poziv.
Nabrali so 14 000 florintov.
Iz obresti te glavnice je napravil odbor za podpiranje invalidov 20 ustanov za invalide iz moštva polka.
4. junija 1851 je cesar Franc Jožef I. odobril pravila teh ustanov.
Odbor ustanov je bil iz najbolj odličnih ljubljanskih meščanov:
gubernialni svetnik vitez Kreuzberger
Henrik Costa
Franc Gregel
Karol Holzer
Dr. Matija Kaučič
Karol Pachner
Dr. Anton Rudolf
Anton Samassa
Dr. Jožef Zhuber
Polk 17 dobil novega imejitelja podmaršala Henrika kneza Reuß.
1802
Ko je nadvojvoda Karol pri Aspernu premagal Napoleona,
je službeno dobo znižal pri pehoti na 10 let.
1805
Nadvojvoda Karol je ustanovil rezervno vojsko.
Ta je obsegala vse pod vojaško dolžnost spadajoče mladeniče,
kar jih je bilo čez mirovno število redne vojske.
Ti so hodili vsako leto na vaje.
Uvedel je tudi deželno brambo.
Obsegala je za orožje sposobne moške od 18 – 45 let,
ki niso bili v redni vojski.
Spomladi je bila mobilizacija in polk je moral postaviti 1 grenadirski in 4 fisilirske bataljone.
Tretja koalicijska vojna je trajala malo časa in tako je bil januarja 1906 polk že doma.
1809
Polk v vojni.
Po vojni polku dodelili novo garnizijo v Mladi Boleslavi, grenadirjem pa v Jožefovem.
9. FEBRUAR 1811
Ko so Francozi Avstriji ukradli Kranjsko, je kranjski polk 41 prenehal obstajati in Kranjci so morali služiti Napoleonu.
Z odlokom 9. februarja 1811 je Napoleon ustanovil polk ilirski Chhasseurs Illyriens, ki je štel 4000 mož.
Temu polku je imela Kranjska dajati 2784 mož.
Francozi so pozneje pobrali v vojsko, kar se je pobrati dalo.
1812
Ilirski polk je šel na Rusko in je tam poginil na sneženih poljanah.
Kranjci niso razumeli, zakaj bi za Napoleona prelivali kri.
Zato so jo pobrali rajši čez mejo v Avstrijo:
Kaj si je zmislu Bonapart?
Junake hoče v žovd pobrat.
Ni je utegnu popisati,
Začev je fante zbirati.
Nam cegelce pošilajo,
Mi pa v Estrajh vhajamo.
Kaj pa nam v Estrajh fali?
Dobre volje smo do zdaj bli.
Rajši smo šli iz Ilirie,
Koker nositi suknje višnele.
1815
Ko so v velikih vojnah v letih 1813, 1814, 1815 porazili Napoleona, se je polk 17 vrnil s Francoskega na Češko in tja prišel februarja 1816.
24. JULIJ 1817
Cesar Franc I. je izdal novo razdelitev nabornih okrožij.
Ilirija in Notranja Avstrija sta obsegali
Štajersko
Koroško
Kranjsko
Primorsko.
Dajati sta morali 5 pešpolkov, 2 konjeniška polka, topniški polk in 2 lovska bataljona.
Pozneje so število zmanjšali na 1 konjeniški polk in 1 lovski bataljon.
Polk 17 je dobil svoje naborno okrožje v kresijah
Ljubljana
Postojna
Novo mesto.
Kranjski vojaki so bili tudi v
lovskem bataljonu 9
kirasirskem polku 5
topničarskem polku 5.
O Kranjski je kasneje cesar Ferdinand I. zapisal:
Kranjska je sicer majhna,
pa kaj prijazna deželica.
Iz nje se da dobiti lepo število polkovnikov,
še več seveda stotnikov.
Kranjci so se odlikovali v turških vojnah, v 30 letni vojni in v vojnah s Francozi.
Bili so štirje različni načini nabora.
Nabor za Tirolsko.
Nabor za lombardo – benečansko deželo.
Nabor za pravo avstrijsko deželo ali stare konskribirane dežele.
Nabor za Ogrsko.
Kranjska je spadala med prave avstrijske dežele.
Veljala je 14 letna službena doba.
14. OKTOBER 1817
Polk 17 je v dveh oddelkih odrinil iz Mlade Boleslave čez Celovec.
17. NOVEMBER 1817
Polk stopil v Tržiču na kranjska tla.
19. NOVEMBER 1817
Prišel polk 17 v Kranj, kjer je tretji bataljon ostal v garniziji.
20. NOVEMBER 1817
Polk 17 prišel v Ljubljano.
Polk je z dvema bataljonoma stal v Ljubljani, tretji bataljon pa je stal v Kranju.
Polkovno izobraževališče so s Češkega premestili v Ljubljano.
Iz tega izobraževališča je izšel tudi Jožef Ivan Hilscher, rojen 1806 v Litomericah na Češkem.
Ljubljana je podčastnika in pesnika počastila s tem, da je ulici, kjer je mladi Hilscher prebival v vojaškem izobraževališču, nadela ime Hilscherjeva ulica.
Hilscher je umrl leta 1837 v Milanu.
20. MAJ 1818
Grenadirska divizija polka 17 je zapustila garnizijo v Pragi in 20. maja 1818 dospela v Trst, kjer so jo združili z grenadirskimi divizijami polkov 7 in 22 v Prvi grenadirski bataljon.
12. FEBRUAR 1819
Ko so po Kranjskem slovesno praznovali rojstni dan cesarja Franca I., je mesto Ljubljana razdelilo med vojake enodnevno plačo.
To so storili tudi Kranj, Novo mesto, Trst in drugi kraji, kjer so se nahajali oddelki polka 17.
Polk 17 si je pridobil v deželi domovinsko pravico in te navade so se Kranjci tudi v poznejših letih držali.
13. AVGUST 1821
Polk z bataljonoma 1 in 2 je zapustil Ljubljano, da pomaga vsled sklepa Ljubljanskega kongresa pomiriti italijanske dežele.
Polk je dospel nazaj v Ljubljano aprila 1822.
Za nekaj časa so nato poslali tretji bataljon v Celje, odkoder se je zadnja stotnija čez leto dni vrnila v Ljubljano.
Grenadirji so ostali dalj časa v Italiji in so se jeseni 1825 vrnili v Trst.
1827
Aprila 1827 je bil polk razpostavljen:
Grenadirji od 1825 v Trstu
1. in 2. Bataljon v Ljubljani
13. in 14. stotnija v Novem Mestu
Straže po 30 – 50 mož v Črnomlju, Kostanjevici in Stranski vasi.
4. AVGUST 1827
Posebni brambni odlok je določil vojaško dolžnost in opustil rezervo nadvojvode Karla.
Namesto rezerve so uvedli deželno brambo, za katero je bil zavezan vsak, ki je bil star vsaj 30 let.
Izjeme so bili:
duhovščina
plemstvo
uradništvo
doktorji prava in medicine
dijaki
učitelji
posestniki, ki so sami obdelovali svoje posestvo.
Vsak se je lahko odkupil, če je plačal posebno takso od 500 do 800 goldinarjev.
Fantje so se začeli bati suknje bele, saj jih je odtrgala za 14 let od doma.
Mnogokrat je poprej postaven in krepek fant prišel ob berglah pohabljen berač nazaj v rodno vas.
Da so se izognili vojski, so bežali fantje v gore in gozdove, kadar so lovili beriči in vojaki novince.
Pri polku 17 so polovili novince kar ob nedeljah pred cerkvijo.
Kmalu je poseben cesarjev odlok ta način nabiranja novincev prepovedal.
Prišli so k meni
Štirje rumeni.
Soldati so bli.
Gvire gor pokladajo,
Meni tako pravijo:
Kaj se boš umikov?
Saj ti se bo šikov
Soldaški stan!
Mene sabo peljejo
Gori po Ljubljani
Proti kapitani
Soldaškimu.
Kapitan pa prav taku:
Ko bi kaj takih fantu blu!
Mi se ne bi štimali
Proti generali
Soldaškimu!
Radecki, ki je pri Lipskem pomagal premagati Napoleona, je zahteval deželno brambo na podlagi splošne vojaške dolžnosti, splošno ljudsko obrambo:
V vojnah odločuje duh,
ki preveva armado.
To dokazujejo boji Špancev proti Napoleonu.
Nobena vojna ne sme biti napadalna,
kajti le obramba je skrb celega ljudstva.
V obrambi pa se pokaže tudi nezmogljiva moč ljudstva.
21. MAJ 1828
V vojašnici polka 17 so napravili oder za gledališke igre.
21. maja 1828 so v tedanjem deželnem gledališču priredili podčastniki predstavo v dobrodelne namene za pogorelce v Kamni gorici.
Predstavljali so dve nemški veseloigri Kastellijevi:
Spomin na mladost.
Dva prijatelja in ena suknja.
Pri igri je sodelovala polkovna godba.
Zbrali so 119 goldinarjev in 51 krajcarjev.
2. JUNIJ 1830
V Ljubljano je prišel cesar Franc I., da si ogleda osuševanje barja.
V Ljubljani je bila le ena stotnija polka 17.
Ostale so prežale na roparje.
1. JANUAR 1831
Poročilo o stanju polka:
Polk more le s 70 možmi pri stotniji oditi na vojno, ker je 329 mož 1. In 2. bataljona stalno v kordonski službi po Kranjskem in Štajerskem, ostalo moštvo pa je na dopustu.
10 častnikov opravlja ravno nabor.
3 stotniki so stalno komandirani drugam.
Major Schneider je bolan.
Zato trpi polk 17 pomanjkanje na častnikih.
Moštvo je izborno, velike in krepke postave.
Ker je za časa okupacije Piemonta bržkone vsled nepravilnega ravnanja v Mantovi pomrlo zelo veliko moštva pri polku, je to povzročilo neopravičen sum, kakor da bi Kranjci ne bili radi vojaki.
Dasi je malo razširjeni kranjski jezik težko razumeti in je zato ravnanje z vojaki težje, se mora na splošno le kaj dobrega povedati o moštvu.
Le nesrečna kordonska služba radi bosenskih roparjev, ki bode žalibog tudi v nastopnem letu bržkone zopet zadela polk, je za vojaške vaje zelo škodljiva.
Polk je že pred poročilom dobil nalog, naj poleg tretjega bataljona nabere še četrti domobranski bataljon s šestimi stotnijami in naj tudi tretji bataljon izpolni iz štirih na šest stotnij.
1831
Sredi januarja 1831 so grenadirji iz Trsta odmarširali v Italijo delat red.
Za njimi je odšel tudi 1. bataljon in nato še 2. bataljon.
4. domobranski bataljon je bil sestavljen v začetku leta 1831 in je stal od početka v kordonski službi po Dolenjskem.
18. MAREC 1832
4. domobranski bataljon je odšel v Italijo.
Pred odhodom je dobil novo zastavo, katero so slovesno blagoslovili.
Baronica Zoisova je bila mesto soproge polkovnega imejitelja kumica novi zastavi.
Tega leta je v Ljubljani izšlo delo enega častnikov polka 17.
Trigonometrični zemljevid Kranjske je izdelal častnik Gottfried Loschan in za središče merjenja porabil goro Krim.
Natanko je zarisal v zemljevid meje dežele in njenih kresij ter okrajev.
Kranjska kmetijska družba je v zahvalo izvolila Loschana za svojega častnega člana.
2. FEBRUAR 1835
Umrl je cesar Franc I.
Nasledil mu je njegov sin cesar Ferdinand I.
Oktobra 1835 je prišel polk 17 iz Italije v Ljubljano.
1836
Stotnik polka 17 je postal Ivan grof Coronini, ki je bil vzgojitelj nadvojvode Franca Jožefa, poznejšega cesarja.
1838
Dvorni vojni svet je izrekel polku 17 pohvalo, ker se pri njem ni več izvrševala kazen tepenja s palicami.
Od leta 1838 do leta 1841 je bil polk 17 raztresen po Kranjski.
Od oktobra 1840 do maja 1841 je bil polk 17 razdeljen:
1. do 4. stotnija v Ljubljani
8. do 12. stotnija v Ljubljani
domobranski bataljon v Ljubljani
5. stotnija v Kranju
6. stotnija v Loki
7. stotnija v Kamniku
13. do 16. stotnija v Novem mestu, Višnji gori in Trebnjem.
14. FEBRUAR 1845
Cesar Ferdinand I. je s patentom okrajšal službeno delo na 8 let.
MAJ 1845
Izpremembe glede nastavitev polka 17.
1. stotnija je šla v Postojno.
2. stotnija je šla v Moravče.
3. in 4. stotnija je šla v Kranj.
Jeseni so poslali domobranski bataljon v Novo mesto,
13. stotnijo v Kranj,
16. stotnijo v Kamnik.
24. SEPTEMBER 1845
Blagoslovil je ljubljanski knezoškof 3 nove polkovne zastave, katere so dobili vsi trije bataljoni koncem 1844 od monturske komisije v Gradcu.
Kumica zastave 1. bataljona je bila Friderika princezinja Hohenlohe.
Slavnost je bila na travniku pod tivolskim gradom.
Vojaštvo je imelo na slavnostnem prostoru pojedino, katero je priredilo mesto.
V Kazini so priredili častniki meščanstvu sijajen ples.
Stare polkovne zastave so oddali v Št. Petersko cerkev.
1847
14. stotnijo so poslali v Celovec, nato mesto nje ves domobranski bataljon.
V Novo Mesto je odšel tretji bataljon polka 17.
Vojaški erar je kupil hišo v Hilscherjevi ulici, katero je do tedaj imel v najemu za vojaško izobraževališče.
1. NOVEMBER 1847
Odšel je 1. bataljon iz Ljubljane na Laško.
3. NOVEMBER 1847
Odšel je 2. bataljon iz Ljubljane na Laško.
Nastala je lepa kranjska vojaška pesmica:
Kaj se boš, Rezika, jokala,
Saj boš ti doma ostala,
Saj se še jaz jokal ne bom,
Ko na Laško marširal bom.
Cesar ukazal je nabirati
Vse krepkejše in vse mlajše,
S kuštravimi lasmi
Pa s svetlimi očmi.
Na svetu lepših ni soldatov
Kot so Spodnještajerci
Kot junaški in lepi Kranjci
In huzarji ogrski.
1848
Cesarski odlok je odpravil tepenje s palico.
Šele leta 1867 je bila kazen popolnoma odpravljena.
Spomladi so 3. bataljon pomnožili z dvema stotnijama, da je štel 6 stotnij po 140 mož.
Za boje na Ogrskem so spomladi 1848 ustanovili še 4. rezervni bataljon.
Grenadirsko divizijo v Trstu do pomnožili in jo porabili najprej v Trstu in pozneje v Piranu.
8. APRIL 1848
Tretji bataljon je odšel na koroško – benečansko mejo proti Pontebi.
V bojih so porabili tudi domobranski bataljon.
1849
Ustanovili so 5. rezervni bataljon.
Grenadirje so poslali na Ogrsko.
Po končanih ogrskih bojih so grenadirje poslali v garnizijo na Dunaj.
Tja so dospeli jeseni 1849.
Vojna v letih 1848 in 1849 je terjala veliko žrtev.
Veliko vojakov je bilo pohabljenih.
12. MAJ 1849
V Ljubljani je odvetnik dr. Anton Rudolf v Laibacher Zeitung priobčil poziv na dobrodelna srca, da priskočijo ubogim pohabljenim vojakom na pomoč.
Tudi deželni upravitelj grof Welsersheimb je nekoliko pozneje priobčil enak poziv.
Nabrali so 14 000 florintov.
Iz obresti te glavnice je napravil odbor za podpiranje invalidov 20 ustanov za invalide iz moštva polka.
4. junija 1851 je cesar Franc Jožef I. odobril pravila teh ustanov.
Odbor ustanov je bil iz najbolj odličnih ljubljanskih meščanov:
gubernialni svetnik vitez Kreuzberger
Henrik Costa
Franc Gregel
Karol Holzer
Dr. Matija Kaučič
Karol Pachner
Dr. Anton Rudolf
Anton Samassa
Dr. Jožef Zhuber
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
1850
Posebne v vojni sestavljene oddelke so razpustili.
Avgusta 1850 je polk 17 še vedno v Italiji.
1. do 4. stotnija in 9. do 18. stotnija so bile v Ankoni.
5. stotnija je bila v Ascoli.
6. stotnija je bila v Fermu.
7. stotnija je bila v Sinigoglii.
8. stotnija je bila v Pesaru.
Septembra 1850 so 2. In 3. bataljon polka 17 zbrali v Ankoni, 1. bataljon polka pa v okolici.
6. OKTOBER 1850
Maršal Radecki obiskal polk v Ankoni.
18. NOVEMBER 1850
Trdnjavski poveljnik v Ankoni se je poslovil od polka 17 s poveljem:
Z malim presledkom je bil polk poldrugo leto v moji brigadi.
Z žalostjo se ločim od njega.
V vseh slučajih vojaškega življenja,
tudi v najtežavnejših,
si je polk zaslužil mojo pohvalo.
Izrekam jo s tem vsem štabnim in višjim častnikom in vsemu moštvu.
V vojni hrabrost in avstrijska vztrajnost,
v miru edinost in izredna pokorščina je polku pridobila spoštovanje pri sovražniku in prijatelju.
Težko se poslavljam od polka.
Toda kamorkoli se polk preseli,
povsod bodo priznali izborni duh,
ki v njem vlada.
Meni pa bode spomin na polk vedno vesel.
Bojni tovariši!
Vi sledite povelju našega premilostnega cesarja in gospoda!
Če vas kliče v mirne razmere,
bodete pravico in zakon zastopali in ščitili,
kakor ste vajeni.
Če je drugače namenjeno in vas pokličejo na boj proti sovražnikom cesarja in domovine,
bodete po vaši navadi dali kri in tudi življenje in si pridobili novih lovorik.
Polk 17 je zapustil Ankono in odšel proti Benetkam.
1851
Nov vežbovnik, ki je določal vaje v streljanju v tarče.
Vojakom spretnim v streljanju so delili nagrade.
Stotnije so bile po velikosti vojakov urejene v 3 rede.
Streljati so se vadili v bataljonih, da sta streljala le prva dva reda stotnije.
Tretji red je dajal svoje nabite puške prvemu in izstreljene puške prvega naglo nabil.
Na 200 korakov pred sovražnikom so začeli streljati in so streljali, da so prišli na 50 korakov do sovražnika.
Sledil je bajonetni naskok v razvrščeni vojno črti ali v kolonah.
Vsaki naskakujoči četi je sledila v razdalji od 150 do 200 korakov pomožna četa.
Ob krilih so marširali pomožni oddelki.
Če se je v raztreseni črti prodiralo, je četrti del napravil verižno črto in ostali trije deli so zapored v dveh oddelkih sledili.
Pred naskokom so verigo iz rezerve podvojili.
Grenadirji so bili do začetka leta 1851 na Dunaju, potem so prišli v Olomuc na Moravsko, kjer sta se sešla cesar in ruski car Nikolaj I.
Car je možem grenadirske divizije podelil ruski red svete Ane.
1852
Marca 1852 je prišel cesar Franc Jožef I. v Benetke.
Polk 17 je prišel na cesarsko parado pred cesarja v čisto novih uniformah.
Cesar jih je pohvalil.
1. OKTOBER 1852
Nove odredbe glede pehote.
Polk je imel šteti v vojni 7000 mož.
Uvedli so 8 letno službo.
S tem je bila potreba za polk 875 novincev na leto.
Dopust je lahko bil po 4 letni prezenčni službi.
Polk je štel 4 poljske bataljone po 6 stotnij.
Od 6 stotnij je bilo 5 fisilirskih in 1 grenadirska.
Domobranski bataljon je dobil naslov depot – bataljon.
Štel je 4 stotnije po 3 častnike in 29 mož.
Odpravili so grenadirske oddelke.
Grenadirji so prišli iz Moravskega v Ljubljano.
Vojaška deška izobraževališča so odpravili in jih nadomestili z vojaškimi nižjimi vzgojevališči.
18. FEBRUAR 1853
János Libenyi je neuspešno izvedel atentat na cesarja Franca Jožefa I.
Radi nemirov v turški Bosni je šel polk jeseni črez morje v Dalmacijo.
1855
Jeseni 1855 so 4. bataljon poslali iz Dalmacije v Ljubljano.
1856
Polk 17 odposlali iz Dalmacije na Laško.
1857
Prvi trije bataljoni prišli iz Dalmacije v Benetke.
1858
Jeseni 1858 je bil 1. in 3. bataljon v Padovi, 2. bataljon pa v Ferrari.
1859
Četrti bataljon je prišel med vojno v Benetke, da brani obrežje sovražnega vpada Francozov in Italijanov.
Poleti so v Kranju zbrali peti bataljon.
Po končani vojni so polk 17 prestavili ob benečansko – tirolsko mejo v Bassano in Vičenco.
Posebne v vojni sestavljene oddelke so razpustili.
Avgusta 1850 je polk 17 še vedno v Italiji.
1. do 4. stotnija in 9. do 18. stotnija so bile v Ankoni.
5. stotnija je bila v Ascoli.
6. stotnija je bila v Fermu.
7. stotnija je bila v Sinigoglii.
8. stotnija je bila v Pesaru.
Septembra 1850 so 2. In 3. bataljon polka 17 zbrali v Ankoni, 1. bataljon polka pa v okolici.
6. OKTOBER 1850
Maršal Radecki obiskal polk v Ankoni.
18. NOVEMBER 1850
Trdnjavski poveljnik v Ankoni se je poslovil od polka 17 s poveljem:
Z malim presledkom je bil polk poldrugo leto v moji brigadi.
Z žalostjo se ločim od njega.
V vseh slučajih vojaškega življenja,
tudi v najtežavnejših,
si je polk zaslužil mojo pohvalo.
Izrekam jo s tem vsem štabnim in višjim častnikom in vsemu moštvu.
V vojni hrabrost in avstrijska vztrajnost,
v miru edinost in izredna pokorščina je polku pridobila spoštovanje pri sovražniku in prijatelju.
Težko se poslavljam od polka.
Toda kamorkoli se polk preseli,
povsod bodo priznali izborni duh,
ki v njem vlada.
Meni pa bode spomin na polk vedno vesel.
Bojni tovariši!
Vi sledite povelju našega premilostnega cesarja in gospoda!
Če vas kliče v mirne razmere,
bodete pravico in zakon zastopali in ščitili,
kakor ste vajeni.
Če je drugače namenjeno in vas pokličejo na boj proti sovražnikom cesarja in domovine,
bodete po vaši navadi dali kri in tudi življenje in si pridobili novih lovorik.
Polk 17 je zapustil Ankono in odšel proti Benetkam.
1851
Nov vežbovnik, ki je določal vaje v streljanju v tarče.
Vojakom spretnim v streljanju so delili nagrade.
Stotnije so bile po velikosti vojakov urejene v 3 rede.
Streljati so se vadili v bataljonih, da sta streljala le prva dva reda stotnije.
Tretji red je dajal svoje nabite puške prvemu in izstreljene puške prvega naglo nabil.
Na 200 korakov pred sovražnikom so začeli streljati in so streljali, da so prišli na 50 korakov do sovražnika.
Sledil je bajonetni naskok v razvrščeni vojno črti ali v kolonah.
Vsaki naskakujoči četi je sledila v razdalji od 150 do 200 korakov pomožna četa.
Ob krilih so marširali pomožni oddelki.
Če se je v raztreseni črti prodiralo, je četrti del napravil verižno črto in ostali trije deli so zapored v dveh oddelkih sledili.
Pred naskokom so verigo iz rezerve podvojili.
Grenadirji so bili do začetka leta 1851 na Dunaju, potem so prišli v Olomuc na Moravsko, kjer sta se sešla cesar in ruski car Nikolaj I.
Car je možem grenadirske divizije podelil ruski red svete Ane.
1852
Marca 1852 je prišel cesar Franc Jožef I. v Benetke.
Polk 17 je prišel na cesarsko parado pred cesarja v čisto novih uniformah.
Cesar jih je pohvalil.
1. OKTOBER 1852
Nove odredbe glede pehote.
Polk je imel šteti v vojni 7000 mož.
Uvedli so 8 letno službo.
S tem je bila potreba za polk 875 novincev na leto.
Dopust je lahko bil po 4 letni prezenčni službi.
Polk je štel 4 poljske bataljone po 6 stotnij.
Od 6 stotnij je bilo 5 fisilirskih in 1 grenadirska.
Domobranski bataljon je dobil naslov depot – bataljon.
Štel je 4 stotnije po 3 častnike in 29 mož.
Odpravili so grenadirske oddelke.
Grenadirji so prišli iz Moravskega v Ljubljano.
Vojaška deška izobraževališča so odpravili in jih nadomestili z vojaškimi nižjimi vzgojevališči.
18. FEBRUAR 1853
János Libenyi je neuspešno izvedel atentat na cesarja Franca Jožefa I.
Radi nemirov v turški Bosni je šel polk jeseni črez morje v Dalmacijo.
1855
Jeseni 1855 so 4. bataljon poslali iz Dalmacije v Ljubljano.
1856
Polk 17 odposlali iz Dalmacije na Laško.
1857
Prvi trije bataljoni prišli iz Dalmacije v Benetke.
1858
Jeseni 1858 je bil 1. in 3. bataljon v Padovi, 2. bataljon pa v Ferrari.
1859
Četrti bataljon je prišel med vojno v Benetke, da brani obrežje sovražnega vpada Francozov in Italijanov.
Poleti so v Kranju zbrali peti bataljon.
Po končani vojni so polk 17 prestavili ob benečansko – tirolsko mejo v Bassano in Vičenco.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
24.07.2017 ob 14:32
Če je hotel uspeti proti francoski vojski, je moral povečati svojo vojsko.
13. FEBRUAR 1674
Nemški cesar Leopold I. je ukazal grofu Henriku Reuß – Plauen, da sestavi nov pešpolk.
Pisal je grofu:
Mi Leopold,
po božji milosti izvoljen rimski cesar,
vedno množitelj države,
kralj nemški,
kralj ogrski,
kralj češki,
kralj dalmatinski,
kralj hrvaški in slavonski,
izjavljamo in razglašamo vsem,
da smo naročili svojemu visoko in velerodnemu svetovalcu in ljubemu ter vedno zvestemu grofu Henriku starejšemu in tačas tudi najstarejšemu grofu Reuß z ozirom na njegovo nam hvaležno spretnost in izurjenost v vojnih rečeh in v svojem milostnem zaupanju do njegove osebe,
da naj nabere pešpolk desetih kompanij.
Polk se ima tako le sestaviti.
Polkovni štab sestoji iz sledečih 11 oseb:
Polkovnik.
Podpolkovnik.
Polkovni stražmojster.
Polkovni kvartirmojster.
Polkovni denarničar.
Polkovni kaplan.
Polkovni tajnik.
Pribočnik.
Kolar.
Provijant mojster.
Profos s svojimi ljudmi.
Jedro vsake kompanije naj sestoji iz 8 oseb:
Stotnik.
Poročnik.
Zastavonoša.
Narednik.
Četovodja.
Furir.
Ranocelnik.
Pisar.
Jedro desetih kompanij šteje 80 mož.
Poleg tega šteje vsaka kompanija po:
8 desetnikov.
16 poddesetnikov.
6 godcev.
6 furirskih strelcev.
160 prostakov.
Pri desetih kompanijah skupaj:
Desetnikov 80.
Poddesetnikov 160.
Godcev 60.
Furirskih strelcev 60.
Prostakov 1600.
Vsega skupaj brez polkovnega štaba 2040 mož.
Grof Reuß – Plauen starejši resno in verodostojno obeča vse to moštvo zbrati v rimski državi in sosednih deželah brez posebej določenega zbirališča in sicer vse moštvo trdno in za vojsko sposobno.
Sicer pa bo ta nanovo zbirajoči se polk deležen vseh onih pravic in privilegijev,
kakor so bili v prejšnjih vojnah pri drugih polkih dosedaj v navadi.
Zato pa hočemo grofu Reuß – Plauen starejšemu dati za vsakega nanovo nabranega sposobnega vojaka 12 državnih tolarjev.
Med te pa ne spadajo osebe polkovnega štaba in kompanijskih primaplan,
onih 80 mož,
za katere se ne da nobenega nabornega denarja.
Polovico cele vsote mu damo pri izročitvi poverilnega pisma,
drugo polovico pa 6 tednov pozneje,
takrat ko poteče polovica nabornega obroka.
Muškete in drugo orožje se sicer izroča iz naših cesarskih orožarn.
Ker se je grof Reuß – Plauen ponudil,
da hoče vse to sam izdelati,
mu to dovolimo pod pogojem,
da bodo muškete istega kalibra,
kakor jih rabi naša cesarska pehota.
Tudi mora biti cena nižja kakor pa je cena onih,
ki se našim orožarnam prodajajo.
Za to orožje bo naš glavni deželni in hišni orožarski urad izplačeval denar.
Tudi si pridržujemo pravico ob postavitvi polka imenovati in polku prideliti častnike,
katere hočemo.
Vsako omenjeno moštvo je grof Reuß – Plauen dolžan nabrati in pripraviti brez kake druge odškodnine od dne,
ko je sprejel prvo polovico denarja za nabor in poverilna pisma.
Po zgoraj določenih 3 mesecih se mora polk dati pregledati in mora priseči na zastave.
Za vsako zastavo hočemo poleg vsote za nabor doplačati še 40 goldinarjev.
Tudi mora biti povsod,
kamor ga pošljemo,
na službo cesarju.
Zato pa prejme od dne,
ko bo pregledan,
isto oskrbo,
kakor drugi naši pešpolki.
Tudi smo radi vednosti in primernega časa obvestili o novem naboru vse volilne in druge kneze,
stanove in mesta v državi.
Treba se je torej pogovoriti in ozirati na to,
da ne bo en nabor drugega motil,
če bi razni naborni častniki prišli v isti kraj in drug drugega ovirali.
Ker grof Reuß – Plauen želi nastaniti svoje nabrano moštvo v mestih Nordhausen,
Goslar in Mühlhausen in v ta namen prosi naša pisma za omenjena mesta,
bo sicer naša državna in dvorna pisarna pisma tje odposlala.
Če bi pa ta pisma kje ne imela tistega uspeha,
katerega si grof želi,
je vendar le obvezan omenjeno moštvo v treh mesecih polnoštevilno zbrati.
To listino smo resnično in pravično lastnoročno podpisali in z našim cesarskim pečatom potrdili.
Dano v našem mestu Dunaju,
dne 13. februarja v letu 1674,
v 16. letu naše vlade v rimski državi,
v 19. letu naše vlade na Ogrskem,
v 18. letu naše vlade na Češkem.
Poveljnik novega polka,
grof Reuß,
je s posebnim reverzom obečal vse izpolniti,
kar mu nalaga cesarsko pismo.
Cesar mu je poleg pogodbe izročil še posebno povelje do vseh,
ki bodo vstopili v njegov polk,
da morajo kot poveljnika poslušati grofa Reußa.
VIR: Karol Capuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Celovec, 1915.