Peter Radics razlaga zgodbo o grbu takole:
Sredi 15. stoletja, ko se je Ruprecht poročil z Adelheid von Wolfshal, je grb prišel v družino.
Po smrti zadnjega predstavnika družine Wolfshal so Windischgraetzi združili njihov grb s svojim.
Zelo verjetno je zgodba o trojčkih iz družine Wolfshal.
Kar se jezera tiče, je v rimski dobi obstajal.
Izginil pa naj bi okoli leta 1000.
Sredi 15. stoletja, ko se je Ruprecht poročil z Adelheid von Wolfshal, je grb prišel v družino.
Po smrti zadnjega predstavnika družine Wolfshal so Windischgraetzi združili njihov grb s svojim.
Zelo verjetno je zgodba o trojčkih iz družine Wolfshal.
Kar se jezera tiče, je v rimski dobi obstajal.
Izginil pa naj bi okoli leta 1000.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox
Vindiški Gradec in vindišarji 🙂tisti, ki pravijo da so vindišarji samo korošci
ironija je, da so prav koroški plemiči in obrtniki v veliki meri zgradili Ljubljano
torej smo tudi mi vindišarji, pa če se na glavo postavijo 🙂
0
nekoč so se Škocjanske jame imenovale Windischgratske jame
vsaka jama je imela ime po določenem princu ali princesi
vsaka jama je imela ime po določenem princu ali princesi
0
Meni se pa zdi ta zgodba podobna zgodbam in mitih o feral otrokih in otrocih, ki so jih nasli v divjini in vzgojili v bodoce mogocne moze, ki jih po svetu mrgoli. Rimska Romulus in Remus sta tipicen primer takega mita, prav tako Ojdip. In, seveda, kdo bi pozabil na enako slavnega Mojzesa. Otroci so bili ogrozeni zaradi razlicnih razlogov in jih je bilo treba skrivati.
Ne morem se pa zdajle spomniti nobenega podobnega mita o zenskih otrokih. So te pustili umreti, ce so jih nasli?
Ne morem se pa zdajle spomniti nobenega podobnega mita o zenskih otrokih. So te pustili umreti, ce so jih nasli?
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/frillox/ FriLLox
Vindiški Gradec in vindišarji 🙂Dunaj ali Viena tudi nosi v imenu vindiš 🙂
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
31.10.2017 ob 12:44
kjer stoji cerkev sv. Pankraca,
je živel graščak s svojo ženo.
Odpravil se je v boj proti Ogrom.
V njegovi odsotnosti mu je žena rodila 3 dečke.
Toda v zgodnjem srednjem veku je bilo rojstvo dvojčkov ali celo trojčkov dokaz nezvestobe.
Zaradi strahu,
da bi se novica razvedela,
je ukazala služabnici,
naj da dva izmed dečkov v koš in ju utopi v jezeru pod goro.
Na poti proti jezeru je služabnica srečala iz vojne vračajočega se gospodarja.
Pozdravil jo je in vprašal,
kaj nosi v košu.
Pretrašena ženska je razložila,
da sta v košu mlada psička,
ki ju mora utopiti v jezeru.
A gospodarju radovednost ni dala miru.
Dekli je iztrgal koš iz rok in zagledal dečka.
Takoj je spregledal resnico.
Svoje podložne je poslal proti gradu,
sam pa je vzel koš in odjahal z otrokoma proti blizu živečemu duhovniku.
Zatem je odjahal domov,
pozdravil ženo in se veselil novorojenčka v zibki.
Tekla so leta.
Ko je imel deček 10 let,
so pripravili veliko slavje.
Graščak je na zabavo povabil vso bližnjo okolico.
Ko so bili gostje zbrani,
jim je postavil vprašanje,
kakšno kazen zasluži mati,
ki tako pozabi na svoje materinske čute,
da iz strahu pred obsodbo nezvestobe v odsotnosti moža ukaže utopiti dva novorojenčka.
Grofica se je ob vprašanju razburilla in kot prva vzkliknila,
da zasluži smrtno kazen,
da se jo zbada z iglami,
tapre v sod in spusti po hribu navzdol v jezero,
da se sama utopi.
Ko je graščak osuplim gostom razložil vsa dejstva,
so iz vseh strani prihajale prošnje,
naj vendar prizanese svoji ženi,
češ da je dovolj trpela in se obtoževala v vseh preteklih letih.
Tedaj sta v sobo vstopila sinova,
ki ju je vzgojil duhovnik.
Od tedaj ima družina kot spomin in opomin na to zgodbo v svojem grbu glavi dveh mladih psičkov,
oziroma volčičev.
https://i.pinimg.com/564x/06/46/a1/0646a16c36a6920e46a4290586b83824.jpg