☕ Zdravljica ( za fiddlesticks)

Saj ravno ta original sem imela v mislih. Pise Sdraviza, izgovori se Zdravica, zaradi crkovanja povzetega po nemscini. Kako je od Zdravice prislo do Zdravljice, mi pa ni jasno. Enkrat takrat so bili avtorji razlicnih pisav huder medsebojne bitke. Mogoce je lj ravno tisto sezono prisel v modo.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Bohori%C4%8Dica Bohoricica

Je kar sam Preseren prisel do Zdravljice, kot je na drugem manuskriptu.

Mogoce ti bo zanimivo tudi to vprasanje, oziroma razlaga.


"Vprašanje:
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Odgovor:
France Prešeren je pesem, ki jo je napisal leta 1844, v rokopisu naslovil (v bohoričici) Sdravíza ob novini leta 1844, tri leta kasneje pa je za objavo v Poezijah naslov prenaredil v Zdravljíca, tokrat že v gajici.
Pesem je izšla leta 1848 pod tem naslovom v Novicah in Krajnski čbelici. Slovenska himna se torej imenuje tako, kot je njen naslov avtoriziral pesnik sam (kar je razvidno iz pesnikovega rokopisa, namenjenega objavi v Poezijah) in ne tako, kot je pesem naslovil v prvem rokopisu.
Naslov Zdravljica je korekten, saj izraža pesnikovo voljo, kot je dozorela v času od nastanka pesmi do tiskane objave.
Razlogov za spremembo naslova ne poznamo, lahko jih je celo več. Najprej se je treba zavedati, da je sama beseda zdravica, ki jo sicer zapiše že Pohlin leta 1781, morda prevzeta iz hrvaščine, kjer se zapisuje enako, (kratki padajoči) naglas pa je na prvem zlogu. Če je domneva o prevzemu pravilna, smo ob podomačenju naglas prestavili na pripono -ica, ki je pri nas zelo pogosto naglašena, npr. ježíca, pečíca, govoríca ipd., podobno kot smo kasneje storili v primeru carína, ki je zanesljivo izposojenka iz štokavščine, kjer je (kratko padajoče) naglašen prvi zlog. Če bi beseda zdravica nastala v slovenščini, bi namreč pričakovali ohranitev naglasa na prvem zlogu (kot v primerih hítrica, náglica), saj imata motivirajoča pridevnik zdràv in glagol zdráviti take naglasne lastnosti. (Beseda namreč ni tvorjenka iz abstrakta zdrávje, temveč iz pridevnika zdràv ali, verjetneje, iz glagola zdráviti v pomenu »nazdravljati«.) Iz prislova enakih naglasnih lastnosti pràv ali iz iz tega tvorjenega glagola práviti imamo izpeljano besedo právljica, kar pomeni, da bi zares slovensko pravzaprav pričakovali zdrávljica. Vendar ta besedotvorno-naglasoslovni argument ni obvezujoč, saj imamo iz podstave pràv tvorjeno besedo pravíca, ki je gotovo domača. Res bi se tu naglas na drugem zlogu lahko uveljavil pod vplivom protipomenke krivíca (za kar bi govorilo dejstvo, da se je v rezijanskem narečju beseda ohranila z naglasom na prvem zlogu, vendar le v pomenu »pravljica, zgodba«, ki ne omogoča vzpostavitve razmerja z besedo krivíca), a tudi v primeru zdravíca je bil nekdaj morda tak zgled, ki ga še nismo prepoznali. Vendar to gotovo ni sopomenka namaljica, ki jo brez naglasnih znamenj navaja Cigaletov slovar iz leta 1860. Sodeč po besedni družini je bil tudi tu zelo verjetno naglašen korenski zlog: namáljica. Toliko o problemu povesta besedotvorje in naglasoslovje.
Zakaj je Prešeren Zdravíco prenaredil v Zdravljíco, lahko le ugibamo. Morda je na spremembo vplivala gorenjska narečna beseda zdravl(j)e, kar v nagovoru na zdravle beremo v Linhartovi Županovi Micki iz leta 1790. Ne moremo izključiti niti vpliva hrvaške in srbske besede zdravlje, saj pesem govori tudi o bratstvu med narodi. Naslednja možnost je, da zdravíca spominja na dovršni glagol (na)zdráviti, zdravljíca pa na nedovršnega (na)zdrávljati, kar bi pomenilo, da Prešernovo Zdravljico sestavlja sedem (do devet) zdravic, piše Vlado Nartnik na SlovLitu 14. 11. 2008. Morda je Prešeren z drugačnim naslovom želel razločiti svojo pesem od drugih Zdravic, ki so se pojavljale pred njegovo. Kakor koli že, ostaja dejstvo, da je bil France Prešeren tisti, ki je pesem naslovil Zdravljica, pesnikove odločitve pa danes nimamo pravice spreminjati."
http:// http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/ime-slovenske-himne-zdravljica-ali-zdravica#v

To je precej nazisticna pesem ja.

Preseren je bil nazist.

To kaj so tile skomonirali tile Preseren in taki v 18 stoletju.
So potem Hitler in Eichman in taki plesali po tem v 19 Stoletju.
Se Hitler je bil Austro-Ogrska sola v casu ko se ze mogli imeti v solah take stvari.

Se v casu Jugoslavije so mogli imeti tudi v solah take svari in kateri so znali take stvari so postali visoki upravniki v jugolsviji in potem se je vidlo kje je vse koncalo.
Znanje svetega pisma ni bil pogoj za visokega uradnika v Jugolsviji in tudi ne v pozni Avstro-Ogrski ne vec.

Preseren je pisal protikrscanske pesmi, opeval in slavil je Sloavnski predkrscanski paganizem.

Zravlica je pesen ki opeva in nazravla alkohol. in izkljucno skrbi amo ljudi za zvojega rodu, torej iste rase in sloavsnkega rodu.
"naj rojak, prost bo vsak itdza ostel za njegove ne rojake se ne briga.

Preseren pise pesmi, kako ima na vsaki postali kako ljubico, ni bil nikoli ozenjen, ne pise o dobenih druzinskih vrednotah.
In skoz opisuje in povzdiguje nacionalizem, in predkrscanski paganizem.

To so potem v praksi poceli in posksali v realnost dat, Naziji leta 1941 na naj bolj radikalen in krut nacin.

seveda Hitler in Eichman so bili avstro-Ogrske sola, in dokrot prava tam je bil Preseren, starosta.

Seveda v jugoslaviji je bilo potem tudi v solskem kurikulumi ,..Preseren.
Po 1945 so ukinili teologijo na universi v Ljubjnai in postavli spomenik Presernu.
To so imeli plane delati Hitler in co. Samo oni so bili pri tem precej manj uspesni.

Ali bi lahko, spostovani "Karantanec" prenehali pljuvati po Presernu in po prelepi pesmi, v kateri ni trohice nacizma.
Preberite si kaksno poezijo in se kake druge knjige - in se mimogrede poducite, da je 1848 - 19 stoletje.

Protikrscanske pesmi kot na primer "krst pri Savici"? 🙂)

Pa, mimogrede, kip v spomin pesniku Francetu Prešernu je bil slovesno odkrit 10. septembra 1905.

@ tjo in @polos

Ce ze hoces razvijati svoje teorije, moras obvladati vsaj osnove zgodovine.

1 Preseren ni bil nacist, ker je bil mrtev okoli 80 let, preden je sploh prislo do nacizma.
2 Preseren ni videl 18. stoletja
3 Hitler ni plesal v 19. stoletju, ker se je takrat sele brati ucil, kaj sele plesati. Je bil premajhen in preneroden.
4 Preseren je bil Slovan. Logicno, da bo slavil slovanski paganizem. Ti tudi tu vsak dan slovis svojega, kateregakoli ze. Domnevam, da zidovskega, glede na to, da je bil Jezus Zid. Po tvoji logiki ga ti tudi ne bi smel slaviti.
5 Presernov spomenik je leta 1945 stal ze 40 let.
6 Tudi ti izkljucno pises o ljudeh iz svojega rodu. In kaj je narobe, ce nekdo skrbi za ljudi iz svojega rodu? Se Jezus je to pocel.
7 In koncno imas nekaj prav. Preseren je bil pijanec in ne prevec moralen clovek, ampak o tem se ne govori, ker je bil nas najvecji pesnik. Ce bi zivel danes, ne bi placeval prezivnine za otroke, kot odvetnik bi propadel, ker bi prevec casa prezivel v gostilni, kadar bi bil pa na sodiscu, bi se pa opotekal po sodni dvorani. Ampak pisal je pa dobro.

Zdravljica se naj pa potem preimenuje v gorenjsko Zdravlico.

Dejansko, ce bi se imenovala Zdravica, bi bila to tuja beseda, imajo jo tako Srbi kot Hrvati ( zdravica za svatbo itd)
za Zdravlico pa ne vem, ali se to dobro slisi.