☕ Zdravje spremeni pogled na življenje

Popolnoma.
Bi vsem želela, da jim ne bi bilo treba iz izkušnje priti do tega spoznanja, a večinoma si vsak kdaj izkusi, pa kljub temu mnogi po ozdravitvi spet pozabijo, kako so jim stale priorotete, ko so bili bolni in ga biksajo naprej…

Ja in ja. Seveda brez zdravja ne moreš nič, ne moreš se pa samo ker imaš zdravje, odpovedati življenju. Lahko si hvaležen, se večkrat opomneš, da ni samoumevno biti zdrav, a to je le začetek. Živeti moraš na polno ravno zato, ker lahko in dokler lahko.

"Važno da sem živ in zdrav" je dober začetek konca in porušenega zdravja. Po mojem.

To povej dojenčkom ki se rodijo z raznimi boleznimi

Če izhajam še iz pesimistično ciničnega vidika, a še imaš katero drugo razpoložljivo opcijo razen obupa? Kakor da se vržeš v neko "duhovno sfero", polno "rasti", "napredovanja", kjer te vesolje in bog preizkuša, da postaneš nekaj "večjega", "boljšega" ... Potem pa, kot je zgoraj nekdo zapisal, da ti hudo zboli otrok, pa vse pade v vodo in si izpostavljen samo neskončnemu trpljenju, ki zareže do kosti in te počasi mrcvari, ko se ti tragedija odvija izpred oči. Si lahko psihično kos temu ? Seveda nisi, rabiš smisel, rabiš "duhovno rast", da lahko osmisliš svojo mizero... Pač, vsak se bori po svoje, kakor zna in ve, ampak mislim, da je tudi trpljenje lahko samo po sebi oropano vsakršnega smisla, s hladnim, nečloveškim, demonskim obrazom, česar pa se ravno najbolj bojimo, če bomo preživeli. 😉

Še enkrat.

Hrvaški psiholog dr. Torre: Ima li života prije smrti?