6. Mogoce v Tim Hortons pajzljnih. V navadnih trgovinah jih ni opaziti.
7. Ni vsak dan meglen. Je pa res dosti dezja. Tudi pozimi. Skoraj toliko kot v Ljubljani. Podobna klima.
8. Res je. Tudi v velika mesta zaidejo. K nam na vrt pa sploh.
10. White tail deer. Ko dvignejo repcek, je bel, od tod ime. Z eno njihovo predstavnico sva imeli nekoc bliznje srecanje tretje vrste. Bilo je v mraku, skoraj noc. Njene oci so se v zarometih videle od dalec, ko je stala ob cesti, zato sem zmanjsala na 40 in zavila na nasprotni pas, ker je stala desno ob cesti. A mi ni ravno takrat cez cel desni pas od strani priletela v sopotnikova vrata. Cel sop dlake je ostal med vrati in stebrickom, dolg kaksnih 40 cm in zgledal je kot Cherokee frizura. Vrat se ni dalo vec odpreti in bila so malo vdrta. Srna je stekla v gozd, klepar je pa vrata postimal. Od takrat grem tam mimo vsakic cisto pocasi. Tam je namrec porasceno, da se lahko skrijejo in en potocek, zato rade preckajo cesto.
11. Manjkajo Alberta (Wild rose - divja vrtnica), Saskatchewan (snop zita), Manitoba (eno jezero), PEI (nic posebnega), Yukon (Klondike man - iz casov zlate mrzlice), Nova Scotia (Bluenose - najbolj slavna lesena jadrnica iz starih casov) in Quebec (Je me souviens - Spominjam se, samo ne vem, cesa se spominjajo in Fleur-de-lys, bela lilija, simbol francoskih kraljev, zadnji od katerih je pokopan v Sloveniji).
12 Res je. Tudi soncni vzhodi so taki.
14. Nisem vedela, da so pijetlovi petelini. Gosi so se letos ze vrnile in so zelo glasne. Ponekod ostanejo cez zimo.
16. Bolj tezko na nocnem nebu, ker ponoci ni sonca. To je sonce z odsevi, po domace sun dog. Sun dog v tukajsnji lokalni folklori pomeni, da bo zelo mrzlo.
19. Samo v susilec ali na belo perilo ga ne smes dati, ker se bo skrcil, ce ze ne stopil.
Niso glih iz plastike, ampak iz takega gladkega materiala, niso iz klasicnega denar materiala kot smo ga navajeni, taki sijoci bankovci so. Ze kar dolgo casa imajo tako. Tukaj se vse v 99% placuje s karticami, kesa bolj malo vidis, cekine sem in tja drobiz to imam v denarnici za bus sem in tja.
0
bb 27.04.2024 ob 20:34
Avtomobilske tablice so zanimive, take kičaste.
In koliko plačilnih kartic ima povprečen Kanadčan? Jaz imam pa rada gotovino. Vedno grem na bankomat in imam del tega v denarnici, del imam doma na zalogi. Vmes pa tudi plačujem s kartico, ampak bolj storitve, ne toliko npr. v živilskih tgovinah. Ko zapravim denar iz bankomata, točno vem koliko sem porabila in kaj sem za to kupila, pač, tisti prvi občutek, koliko si porabil. Pri kartici me lahko prej zanese.
Avtomobilske tablice so zanimive, take kičaste.
In koliko plačilnih kartic ima povprečen Kanadčan? Jaz imam pa rada gotovino. Vedno grem na bankomat in imam del tega v denarnici, del imam doma na zalogi. Vmes pa tudi plačujem s kartico, ampak bolj storitve, ne toliko npr. v živilskih tgovinah. Ko zapravim denar iz bankomata, točno vem koliko sem porabila in kaj sem za to kupila, pač, tisti prvi občutek, koliko si porabil. Pri kartici me lahko prej zanese.
Nimam pojma, jaz imam samo dve. Kes redko da vidim, zapravljam ne veliko, za hrano, restavracije.
Jaz imam samo eno kreditno in eno debit. Ce se le da, placujem z gotovino, z debit precej manj. Kreditno uporabim samo parkrat na leto. Ponavadi jo imam doma, razen na daljsi poti ali na potovanju. Tako kot bb, da imam kontrolo nad denarjem, in tudi ker nocem e-denarja, s katerim nas bodo drzali v krempljih, kar so v praksi ze dokazali. Tudi vecje racune obicajno placam z gotovino.
Poznali smo nekoga, ki je imel celo zbirko kartic in je z njimi verizno placeval dolgove (balance) na drugih karticah. Pa ni slabo zasluzil, ampak denarj je letel sproti.
Bankovci so iz sinteticnega polymerja, torej iz plastike. Fox, si ze kdaj oprala denar na vrocem ali ga nevede posusila v dryerju? Jaz sem ga. Od takrat sem zelo previdna.
Meni je od tablic najbolj vsec tista v obliki polarnega medota, iz Northwest Territories. Tu ga vidimo mogoce 1x ali 2x na leto. NWT so gor, cisto na severu, v Deni in Inuit (eskimski) dezeli. Bolj na levo je Yukon, potem je pa Alaska.
Jaz imam samo eno kreditno in eno debit. Ce se le da, placujem z gotovino, z debit precej manj. Kreditno uporabim samo parkrat na leto. Ponavadi jo imam doma, razen na daljsi poti ali na potovanju. Tako kot bb, da imam kontrolo nad denarjem, in tudi ker nocem e-denarja, s katerim nas bodo drzali v krempljih, kar so v praksi ze dokazali. Tudi vecje racune obicajno placam z gotovino.
Poznali smo nekoga, ki je imel celo zbirko kartic in je z njimi verizno placeval dolgove (balance) na drugih karticah. Pa ni slabo zasluzil, ampak denarj je letel sproti.
Bankovci so iz sinteticnega polymerja, torej iz plastike. Fox, si ze kdaj oprala denar na vrocem ali ga nevede posusila v dryerju? Jaz sem ga. Od takrat sem zelo previdna.
Oprala sem enkrat po nesreci partnerjevo celotno denarnico. Jo je pustil v enem stranskem zepu hlac, jaz nisem nic opazila. Denar, kartice in vse ostalo je prislo ven popolnoma cisto in perfektno 🙂 denar nedotaknjen, vse kartice delale. Samo pranje, brez susilca, sem denarnico nasla preden sem cunje dala v susilca. In prala sem z mlacno vodo.
Plan je bil v sredo iti v Calgary za en teden. Zdaj pa vremenarka pravi, da bo tam v torek zapadlo 5 do 10 cm snega, tik pod hribi pa 20 do 40cm. Pri nas se bo tudi ohladilo, a bomo ostali kar nekaj nad nulo. Imeli bomo malo dezka, ki ga zelo potrebujemo. V zadnjem mesecu smo imeli samo 1x malo dezka, sicer skoz soncno. Zemlja je izsusena.
No, lepa rec, sem pogledala se eno drugo vremensko napoved, ti pa pravijo, da bodo imeli 6 stopinj in scattered flurries, torej naj bi obcasno rahlo naletaval sneg, 1 do 3 cm snega cez dan, enako v sredo in umirjanje v cetrtek.
Vremenarca pravi, da so imeli konec aprila ali v zacetku maja 36 do 48 cm snega v letih 1902, 1903, 1911, 1932 in 1981.
Nasi vremenarji so znani po tem, da radi sfalijo vreme.
Yikes, mi smo se zbudili v sneg! Sicer ga je le slab centimeter, ampak v zraku se vrtincijo veliki kosmi snega. Cez zimo je sneg suh, snezinke cisto drobne, tale sneg je pa vase pocaste sorte, tezak. Vremenarji pravijo, da imamo dez. Vceraj in ponoci je lilo kot iz skafa in sump pump dela na polno. Sump pump je pumpa za meteorne vode. Ker je hisa na podezelji in na ravnem, so okoli hise napeljane weeping tiles, kamor gre dez in potem se to spumpa stran. V Sloveniji sem na Stajerskem videla tak sistem v eni hisi, a je bila jamica za pumpo cisto majcena, mogoce 30x40cm. Nasa je taka, da lahko v njej stojijo 4 ljudje in jim sega skoraj do rame. Ziher je ziher, so rekli, ko so jo delali.
V mestu tega nismo imeli. Je pa tam na drugem koncu mesta vcasih poplavljalo ob hudih nalivih, ker je bilo vse poddimenzionirano, mesto je pa raslo kot noro. Pri nas ni nikoli poplavljalo, tudi tisto leto ne, ko so bile eno poletje tako hude poplave, da so bile pri vas na porocilin. Takrat je celo krave odplavljalo in v spodnjem toku Bowa so plavale napihnjene mrtve krave. Jas sem bila takrat na dopustu v Sloveniji, tako da tega nisem dozivela. Sem pogledala, Velike poplave so bile leta 2013.
Drugace v mestih ne dovolijo, da gredo vode iz stresnih zlebov individualnih his v kanalizacijo, ampak se mora odtekati na zelenice, ker je vse poddimenzionirano.
Mi sedimo na terasi, soncek sije, tu in tam malo zapiha, če bo dež se poberemo tista dva metra in plus v dnevno sobo. Pleterski cviček za odrasle in jagodni sok za otroke nam delata družbo. 😆
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
24.04.2024 ob 20:49