☕ Zamera do učitelja

Vsako nasilje, nepravičnost se nekam zapiše. Predvsem pa otrok ne raste v pravo smer ali celo zastane.

Nimam slabih izkušenj.
So se kakšne tudi zadrle, ampak vedno upravičeno.
Se spomnim v srednji šoli ene učiteljice, ko je vstopila v razred, si še dihati nismo upali. Ampak ni bila nasilna, itd., temveč je s svojo prezenco ustvarila red. Pa poštena je bila.
Drugače pa še najbolj zamerim učiteljici nemščine, da nas ni nič naučila.

Nimam zamere,je le slab spomin na njo, predmet, ki ga res ne maram in od njega nisem nič odnesla, in to samo zato, ker se je bolj posvečala kaznovanju in maščevanju učencev, če ni bilo po njenem ali če ti predmet res ni šel. Ni razumela, zato je kar vsepovprek dajala popravce, čeprav dostikrat neupravičeno. Z učenci ni znala, mnogi pa od predmeta nič nismo odnesli, čeprav smo se fejst učili. Mislila je, da bo s strogostjo kaj dosegla, pa je bil le kontra učinek. Mnogi sošolci so jo res sovražili, bila je živa zloba.

Ja, do enega srednješolskega učitelja, ki mi je njegov predmet resnično zagrabil. Pa sem ga imela prej zelo rada, pa potem, ko sem ga poslušala pri drugem profesorju, spet. Ta pa se je izživljal nad nami, nekaj v razredu nas je imel res "blazno rad" in smo bili skoraj vsako uro pred tablo.

Mi proletarska omladina iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja imamo vsekakor zanimive spomine na šolnike. Frcanje po glavi, vlečenje ušes, stanje v kotu, zapiranje po pouku, stokrat napisati vzgojni stavek. Najžlahtnejše so bile pa žaljivke. "A ti bi pa kar v gimnazijo, gospoda žlahtna ..., (pravdober uspeh, frocovje partijcev in dohtarjev je šlo tja s še slabšimi ocenami ali pa so jim ocene šenkali), kdo so tvoji starši, tudi slepa kura zrno najde, samo ne ti, kakršni starši taki otroci, a trgovska pa zate dovolj ni dovolj dobra, tako si len kot neumen ..." Našlo bi se teh poniževanj in žaljivk še za cel ocean.
Se ti šolniki, verjetno so nekateri še živi sploh zavedajo, da bi danes pristali na prvih straneh vseh črnih kronik, pa tudi živi ne bi bili prav dolgo, če bi pravemu na žulj stopili.
Aja, pa še to, nam delavski mladini na kraj pameti ni padlo, da bi o tem potožili doma. Vedeli smo, da bi jih doma od trogloditskih starcev dobili še s pasom, ker smo tovariša gospoda učitelja razjezili.

Tempora mutantur, et nos mutamur in illis

Za vedno sem si zapomnila, najprej tisto kar so šolniki počeli sošolcem, sošolkam in meni in kasneje mojim otrokom ali njihovim sošolcem in sošolkam. 1/3 teh pedagogov bi morala imeti prepovedano delo z ljudmi, še posebej pa prepoved dela z otroki.

Nikoli ne bom pozabil dveh kravetin, ki sta zganjali komunistično režimsko propagando in ocenjevali v skladu s tem, kako si bil pripaden zabitemu Titovemu režimu.

Oja, prfoksa slovenščine v oš. Za celo leto me je presedla v tako vrsto, da sem bila sama, pa samo 1x sem klepetala. Zame je bila to zelo huda kazen, ker tako kot ogromno pišem tud govorim velik. Zdaj jo srečujem s kužkom na sprehodu, pa kako rečeva, je že kar precej v letih. V bistvu je zdaj bolj prijazna kot takrat.

@Tempora mutantur ...

Res je. V takratni deželi svobodnih delavcev in kmetov, si najkrajšo potegnil, če si bil delavski otrok. Večina, tudi dovolj inteligentnih se kmalu nehala truditi. So vse naredili, da so jim zagabili šolo za vedno.

Nimam jeze, travm, ceprav se mi je zgodila krivica vec kot enkrat, ampak pozabila pa tudi nisem. Samo par primerov.
V osmem razredu sem imela pri matematiki in fiziki v glavnem petke in po eno ali dve stirici. En predmet mi je zakljucila 5, drugega 4. Ko sem jo vprasala zakaj, je rekla, da pri njej se nihce ni dobil obeh predmetov 5 in da jaz ne morem biti prva.

V prvem letniku sem bila pri anglescini vprasana o Tess Durbeyfield in bilo mi je neznansko nerodno povedati, da je bila noseca, zato sem bila raje tiho. Dobila sem trojko, ker sem druge stvari vedela. Po tistem mi je za vsa ustna sprasevanja dala 3, ne glede na moje znanje, vse solske sem pisala 5, na koncu leta zakljuceno 4. Tako je slo par let. Potem smo dobili novo profesorico, ki mi je dajala same stirice, ceprav sem znala vse. Ko sem vprasala zakaj, mi je rekla, da sem za 5, ampak da bi njo, kot novo profesorico, gledali cudno, ce bi mi dala 5, ker sem prej imela vsakic zakljuceno 4.

Enkrat smo morali na Navje in prepisat napise z nagrobnikov. Ker sem sla proti veceru, sem na hitro prepisala, bolje receno, nakracala. Naslednji dan pred poukom sem enemu sosolcu dala za prepisat. In prfoksa me je obtozila, da sem tik pred uro prepisala prav od tega sosolca. Njen razlog: v 5 minutah pred uro nisem imela casa, da bi na lepo prepisala.

Podobnih primerov imam za celo popoldne. Se mi je pa enkrat zgodilo tudi obratno. Ce bi bila uciteljica fer, bi mi morala dati cvek. V osmem razredu sem bila pri biologiji najboljsa v razredu. En dan sem bila vprasana evolucijo konja. In ker se obcasno dolocenih besed ne morem spomniti, sem rekla, da so konjem 4 kopita odpadla in jim je na koncu ostalo samo eno. Potem sem povedala se nekaj drugih neumnosti. Uciteljica me je poslala v klop brez ocene in me cez en teden spet poklicala. Takrat je slo gladko in dobila sem 5.

In se ena anekdota, malo posebne sorte. Proti koncu osnovne sole smo dobili ponavljalko, ki je bila leto ali dve starejsa od nas. Govorice so bile, da je precej problematicna in da se prostituira. Koliko je bilo res, ne vem, ampak nekaj se je z njo ocitno dogajalo, ker me je uciteljica dolocila, da moram sedeti z njo, "da bos pozitivno vplivala nanjo". Vonjave, ki so obcasno prihajale iz spodnjega dela njenega telesa! Kot da bi imela kronicno vnetje mehurja in bi ji stalno uhajalo. Moje mucenistvo se je koncalo sele na koncu solskega leta.

Nobenih zamer. Vsak je samo pokazal kdo je in kaj je. Ne vidim jih že toliko let, veliko jih je že mrtvih, tako da iskreno se jih 90% sploh ne spomnim, razen če s kom debatiramo o šoli in naših izkušnjah. Življenje gre naprej.

Meni je leta 1985 en star učitelj v OŠ primazal takšno "zaušnico", da sem skoraj padel s stola. In še danes ne vem zakaj oz. kaj je mislil, da sem zagrešil, ker jaz sem čisto mirno sedel in poslušal. Danes bi učitelja, ki bi si kaj takega privoščil, hitro poslali na borzo. Takrat pa ni bilo nikomur mar.

To je res strašno, kako se lahko spomniš takih trenutkov, še posebej, če ti niso bili jasno razloženi. Verjetno je bila neka vrsta avtoritarnega pristopa, ki je bil takrat precej pogost, a kljub temu ne opravičuje takega dejanja. Tudi danes bi bilo to nepredstavljivo. Mogoče je učitelj takrat le deloval v okviru svojega časa in metode, vendar to ne spremeni dejstva, da je bila to popolnoma napačna reakcija.
Zanimivo, kako se tisti trenutki iz otroštva, čeprav so bili neprijetni, še vedno ohranijo v spominu. Si kdaj izvedel, kaj je bil dejanski razlog za to? Ali je mogoče, da je imel ta učitelj sploh kakšen razlog, ali je šlo samo za neki izbruh jeze?

Lepo, da odpuščaš. Jaz nisem mogla. Gospa, ki me je učila matematiko, se mi je zagabila. V osmem razredu, ko se odločaš za poklic, mi je rekla, ja kam boš pa ti šla, ker si nezakonska. Kaj ? Sem starejša in takrat ni bilo veliko otrok nezakonskih.
Pa sem z odliko opravila srednjo šolo.

Gospa je že pokojna, ampak še danes bi se obrnila stran, če bi jo srečala. Taka stvar se mi še danes zdi grda in ponižujoča.

Res nisem imela vsega tako kot drugi otroci, imela sem pa brezpogojno ljubezen svoje mame. Jo pogrešam.

Verjamem, pusti bolečino, ker kot otrok niste nismo bili zaščiteni.
Jaz recimo sem v drugem, tretjem razredu imela razredničarko in ko sem peš hodila takrat v trgovino na vasi, mi je ustavil njen mož, da me pelje. Seveda sem prisedla, saj so vrečke nosile mene, ne jaz njih. Bil je prijazen in še mož od moje učiteljice.
Med vožnjo me je pričel božati po nogah, ogabno se sliniti proti meni. Nisem dovolila, da se ne dotakne. Fuj. K sreči je pot hitro minila. Bila sem tako prestrašena. To so bili časi leta 80ta. Še večkrat mi je ustavil, me vabil v avto, nikoli več nisem prisedla. Do te učiteljice sem od tega dne imela odpor. Nisem upala črhnit, saj bi mi začela talati same cveke.
Ta situacija me je naučila nevarnosti v svetu. In dobro se je končala.