@čez noč sprejet zakon
Torej, ko j vonta preiskovala SDS in NSI je bilo vse ok, sedaj pa ko bo obratno pa n bo OK? Zakaj dvojna merila?
Torej, ko j vonta preiskovala SDS in NSI je bilo vse ok, sedaj pa ko bo obratno pa n bo OK? Zakaj dvojna merila?
0
Zakon ZPPre-B predvsem spreminja to, kdo lahko ustavi ali izpodbija parlamentarno preiskavo pred Ustavnim sodiščem in s tem precej krepi moč parlamentarne večine pri ustanavljanju preiskovalnih komisij.
Po domače: če bo parlament ustanovil preiskovalno komisijo proti ministru, sodniku, tožilcu, podjetju v državni lasti ali drugi javni instituciji, bo to po novem precej težje blokirati.
Ključne posledice:
Ožji krog upravičencev za ustavno presojo
Do zdaj je bilo mogoče akt o odreditvi parlamentarne preiskave relativno široko izpodbijati pred Ustavno sodišče Republike Slovenije. Po novem lahko presojo zahtevata predvsem:
Sodni svet
generalni državni tožilec
in to v 30 dneh po odreditvi preiskave.
Manj možnosti za zadržanje parlamentarne preiskave
Parlamentarne komisije bodo lažje začele delo in ga nadaljevale brez večmesečnih ustavnih sporov. To pomeni hitrejše politične preiskave, a tudi manj procesnih zavor.
Večji politični vpliv parlamentarne večine
Kritiki opozarjajo, da novela lahko omogoči uporabo parlamentarnih preiskav kot političnega pritiska na:
sodstvo,
tožilstvo,
neodvisne institucije,
politične nasprotnike.
Podporniki zakona trdijo nasprotno
Zagovorniki pravijo, da so bile dosedanje možnosti ustavnih blokad preširoke in da so pogosto paralizirale delo preiskovalnih komisij. Cilj naj bi bil “vrniti učinkovitost” parlamentarnim preiskavam.
Kaj to pomeni za običajne ljudi?
Neposredno vam zakon verjetno ne spremeni vsakdanjega življenja.
Posredno pa vpliva na:
ravnotežje med parlamentom in sodstvom,
moč opozicije in koalicije,
način političnega nadzora nad državnimi institucijami,
možnost politično zelo agresivnih preiskav.
Praktično to pomeni, da bomo verjetno videli:
več parlamentarnih preiskav,
hitrejše ustanavljanje komisij,
manj uspešnih ustavnih blokad,
več konfliktov med politiko in pravosodjem.
Po domače: če bo parlament ustanovil preiskovalno komisijo proti ministru, sodniku, tožilcu, podjetju v državni lasti ali drugi javni instituciji, bo to po novem precej težje blokirati.
Ključne posledice:
Ožji krog upravičencev za ustavno presojo
Do zdaj je bilo mogoče akt o odreditvi parlamentarne preiskave relativno široko izpodbijati pred Ustavno sodišče Republike Slovenije. Po novem lahko presojo zahtevata predvsem:
Sodni svet
generalni državni tožilec
in to v 30 dneh po odreditvi preiskave.
Manj možnosti za zadržanje parlamentarne preiskave
Parlamentarne komisije bodo lažje začele delo in ga nadaljevale brez večmesečnih ustavnih sporov. To pomeni hitrejše politične preiskave, a tudi manj procesnih zavor.
Večji politični vpliv parlamentarne večine
Kritiki opozarjajo, da novela lahko omogoči uporabo parlamentarnih preiskav kot političnega pritiska na:
sodstvo,
tožilstvo,
neodvisne institucije,
politične nasprotnike.
Podporniki zakona trdijo nasprotno
Zagovorniki pravijo, da so bile dosedanje možnosti ustavnih blokad preširoke in da so pogosto paralizirale delo preiskovalnih komisij. Cilj naj bi bil “vrniti učinkovitost” parlamentarnim preiskavam.
Kaj to pomeni za običajne ljudi?
Neposredno vam zakon verjetno ne spremeni vsakdanjega življenja.
Posredno pa vpliva na:
ravnotežje med parlamentom in sodstvom,
moč opozicije in koalicije,
način političnega nadzora nad državnimi institucijami,
možnost politično zelo agresivnih preiskav.
Praktično to pomeni, da bomo verjetno videli:
več parlamentarnih preiskav,
hitrejše ustanavljanje komisij,
manj uspešnih ustavnih blokad,
več konfliktov med politiko in pravosodjem.
1
@razlaga
Je tako in pa hitrejša bo pot do EU sodišča, česar se naša sodna veja najbolj boji. Zakaj le, če delajo v skladu z evropsko zakonodajo in standardi?
Je tako in pa hitrejša bo pot do EU sodišča, česar se naša sodna veja najbolj boji. Zakaj le, če delajo v skladu z evropsko zakonodajo in standardi?
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.05.2026 ob 17:23
Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic, so danes najavili zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih besedah uvaja politično policijo.
Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, v tem trenutku manj kot 6 dni. Podpis pa se lahko odda zgolj fizično na obrazcu. Vse informacije o tem, kako lahko oddate podpis so dostopne na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.
Zakon, ki posega v temelje demokratične ureditve, je bil sprejet praktično čez noč, brez javne razprave, po skrajšanem postopku in na izrednih sejah. Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so podpisniki napisali:
»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.
Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.
Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.
Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.
Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.
Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«
Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.
Referendumi so nujen del demokracije, so varovalka pred “majhnimi” in velikimi napakami, ki jih dela oblast. Zato se nam zdi pomembno spodbujati neposredno demokracijo.