👎 Zakaj ženske vztrajate v slabi vezi?

@zanima me Bi se blo treba res vprašat, ja. Nerazumljivo!

@zanima me verjetno velja za oba spola - poznano trpljenje. Naučeni vzorci vedenja. Poskus spravljenja s težavno osebo iz preteklosti.

Enkrat mi je pri 18h leto starejša prijateljica rekla...zakaj misliš, da ženske ostajajo s slabimi tipi? Zato, ker nimajo kam iti, domov pa skesano ne bi šle, ker bodo očitki...saj sem ti rekla...
Pri 26letih sem imela svojo garsonjero, ki sem si jo kupila. J...š znamke, kofete, nohte ( no takrat niti niso bili IN) ampak res sem škrtarila, vse za dosego cilja .
Sem pa se živela doma in 2/3place dajala na stran in cel regres. (Študentsko delo pred zaposlitvijo, sem sparala za motor, pa nakoncu odločila, da gre kupček za stanovanje, s placo je šlo pa se hitreje)

Vztrajajo zato, ker so močne ženske. Nobeno nasilje, alkoholizem in kur barija partnerja jim ne pride do živega One tako razmerje zmorejo!

Ne poznam veliko parov ki imajo toksične veze. Tisti ki so , pa nekako dostikrat kar pašejo skupaj, drugače bi že šli narazen. Opazila sem da se to dogaja postopno, nezavedno. Prijateljica iz otroštva je imela zelo posesivnega fanta, ljubosumnega. Pustila ga je, on je potem malo spremenil taktiko ampak v par letih je postalo isto, le da se ona tega ni zavedala, ker je bilo vse postopno. Potem je prišel otrok. Ni idealno , ni pa tudi slabo. Ni nasilja, ker se ona lepo prilagaja njemu. Drug primer je podoben, ona precej čuknjena, ljubosumna, ,on jo je pustil,potem je ona navidez malo popustila,v par letih je on postal tak papak, brez hrbtenice, da je ona glavna, pelje ga kamor ona želi, on je kot lutka v njenih rokah. Ampak na videz jim vsem skupaj laufa. Parov kjer je nasilje, alkohol, pa ne poznam Kakšni pari v domačem kraju so mal omejeni, primitivni, ampak sta oba taka, pašeta skupaj. Ne gibam se v takih krogih nasilja, o nasilju le preberem na netu.

Zakaj moški in ženske vztrajajo? Ker jim je vseeno dovolj komot, po drugi strani se zavedajo, da je težko najti pri 50 letih in več v redu človeka, ker jih je večina zasedenih, ker ni tako slabo, da bi se ločili, ker je skupno premoženje in otroci, ker se bojijo samskosti, soočenja z lastno osamljenostjo

Po rojstvu otroka je pokazal pravi obraz - psihično in fizično nasilje. Sem se hotela takoj po prvem fizičnem napadu ločit in mi je rekel, da bo z otrokom spizdil v tujino in ne bom nikoli več videla ne njega in ne otroka. Vem, da bi to naredil, ker je bil tujec. Tehtala sem med možnostmi manjšega zla in je prevladal materinski zaščitniški nagon.
Sem se lepo potuhnila, igrala pridno ženičko dokler ni bilo več možnosti, da bi lahko uveljavljal pravico do stikov z otrokom oz. se je lahko otrok sam odločal glede stikov. Fizičnem nasilju v naslednjih letih sem se uspela izogniti po telesni poškodbi, ko sem mu zagrozila, da ga bom prijavila. Psihično nasilje sem prenašala in mi je pustilo posledice. Ob ločitvi samopodoba totalen podn, dolgo sem po ločitvi ostala samska, nezaupanje do moških pa je občutil moj sedanji partner, ki se je zelooo dolgo trudil , da je odtalil led okrog mojega srca.

@Fhh
desci njihovi pa na 🤐 hodijo tega je veliko in vsi zadovoljni .

Predvidevam, da nasilnež prvo osami žrtev, potem jo naredi finančno odvisno od njega in nazadnje ji še zbije samopodobo, da reva resno misli, da si to zasluži in da je total nesposobna, bože nedaj, da ima še otroka zadaj, potem se ga verjetno boji, ker s čim vse ji zna grozit. Saj vsi preberemo, koliko enih žrtev je, ko gredo pari narazen in en tega ne more prenesti, češ, če jo ne bom jaz imel, je ne bo imel nihče. Glih z normalnim se verjetn ne bi nobena ločevala ali pobegnila v varno hišo.

@Mačka Točno to. Izolacija + finančna odvisnost + grožnje z otroki = močna kontrola. Sistema se ne da zapustiti tako zelo enostavno, ko je utemeljen na letih investiranja vanj. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da ko smo znotraj nekega sistema, ponotranjimo pravila. Zato je prepoznavanje teh vzorcev prvi korak.

Pri men je tudi poskusil s finančno kontrolo - zahteval, da ostanem po porodniški doma in skrbim za otroka, pa sem se uprla. Izoliral pa me je na tak način, da me je pred drugimi dajal v nič in me zasmehoval in sem se potem raje umaknila druženju kjer bi bil on zraven. Seveda se obiskom na domu nisem mogla izogniti.

@iDESI 🏍

A tole o ponotranjanju ti iz svojih izkušenj morda?
Kje si ti ponotranjil spoštovanje do partnerke in otrok? Trajnost, pripadnost?

Kaj nekaj kvasiš v tri krasne?

@Ponotranjimo? da, tudi iz lastnih izkušenj. Tudi sam sem počasi ponotranjil kup nezdravih vzorcev v duhu "t'kle 'mamo".

@iDESI
😄😄😄
Vsekakor se te ni prijela niti ena sama pozitivna afirmacija
Pa nisi ravno ti na veliko razglašal dela na sebi, osebnostne rasti, psihološke podpore s ciljem razumeti in izboljšati? Poln si kozmopolitanskega nakladanja, pa je s tabo vedno slabše.

@Ponotranjimo? za izstop iz nezdravega (vsaj) jaz nisem potreboval pozitivnih afirmacij. Bolj uvid v to, da sem razvil toliko nezdravih vzorcev, da če jih ne opustim, je moje preživetje vprašljivo.

@iDESI 🏍
Hi hi hi…. Točno s tem zapisom jasno dokazuješ nasprotno.
Ampak ne boš dojel, tako da je to brezplodno debatirati s teboj.
Eno je jasno: naučil se nisi prav ničesar in s tako opremo boš lahko vstopal v še sto odnosov, pa bodo vsi končali po istem scenariju.

Saj to je pa tudi tvoj cilj, pa če si ga priznaš ali ne. Ti hočeš biti žrtev in našel boš način, kako to samemu sebi potrjevati.

Vidiš, dobro je, da nismo obsojeni na večno življenje. Nekoč bo torej tudi tvojega trpljenja konec 😉

@Ponotranjimo? OK. Priznam, da ne razumem. In hkrati imam občutek, da ti je bolj do devaluacije, kot da bi te karkoli res zanimalo. Tudi prav. Pač doživljala različno in to je čisto OK.

@iDESI 🏍

Kakor pač želiš razumeti ali ne. Moj namen je bil komentiranje vsebine, ti pa služiš kot dober primer. Saj takih je precej, a ti si tu na voljo in … pač po liniji enostavnosti in nazornosti.

V mislih imam naravne nagone po samoohranitvi, ki pa načeloma narekujejo izboljšave in prilagoditve za namen boljšega preživetja.

Umik je redko rešitev oziroma je enkratna, začasna opcija, ki ti omogoči le dovolj časa za adaptacijo na sledeče podobne situacije in omogoči celjenje morebitnih ran. Ne more pa biti trajna izbira in edini vzorec.

Nekoč se namreč več nimaš kam umikati, če v vseh situacijah bežiš in nikoli ničesar ne spremeniš. Taka taktika me še najbolj spominja na predajo.

Kaj je torej končni dolgoročni rezultat? Za večno zaključiti s tovrstnimi poskusi? Ali morda naivna vera, da se bo nekoč našla kompatibilna oseba, ki bo znala preživeti ob tebi (in ti ob njej)
Ne verjamem, da bi lahko stal na mestu brez ukrepanja (in spremembe), pa bi te to vseeno pripeljalo do uspeha.

@Ponotranjimo? Vprašanje je, koliko je tvoje videnje/doživljanje mene resnični odraz poznavanja mene in koliko odraz tvojih predstav, ki morda nimajo z menoj ničesar skupnega. Ti misliš, da mee dovolj dobro poznaš, da sem (zate) lahko primer nečesa?

@Ponotranjimo?
Imaš prav - škoda je izgubljati čas za basket case. Nekaterim ni dano, da bi se kdaj naučili iz svojih napak.

@Ena od nekje
Strinjam se. Veliko zakonov je povprečnih, ni zelo slabo, ni pa idealno, par stvari je ki najedajo, tiste lastnosti ki jih težko toleriral. Je pa dober/dobra, zvest, ponudi ti oporo. Sama sem imela toksično vezo, preden sem spoznala moža, jasno sem čutila, da je vse narobe v vezi in jo tudi prekinila v slabem letu. Mož je pa v redu, nikoli več ne bi našla boljšega človeka zase.