Včasih so se Jesenice imenovale Jeznice. Jesenice so industrijsko mesto. Barvo in umazanijo imajo še od časov ko so v visokih peček talili železovo rudo. Peči so imenovali Plavži in dobili so plavljeno železo.
0
kdaj si bil zadnjic na jesenicah? lahko ti povem, da niso vec sive ampak pisane, skoraj vsi bloki in stolpnice imajo nove fasade in so prav lepo mesto postale.
0
Ti si za na Golnik, sama smrekovina vsenaokoli. Pljuvati moraš v pljuvalnik. Vse čisto in lepo.
0
-sr-mini.jpg){kind=avatar}
Avtor: nikolibolje
Včasih so se Jesenice imenovale Jeznice. Jesenice so industrijsko mesto. Barvo in umazanijo imajo še od časov ko so v visokih peček talili železovo rudo. Peči so imenovali Plavži in dobili so plavljeno železo.Nikoli slišala za plavljeno železo.
Kakšno je to, ve kdo mogoče?
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=806 http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=806
http://www.kamra.si/Data/R_1162a_2.jpg
http://www.kamra.si/Data/R_1165a_2.jpg
0
Plavljeno zelezo - taljeno,
Poglejmo, kako se železo pridela! Železna ruda se izkoplje v večjih ali manjših grudah iz rudnika. Izkopana ruda se najprej prebere, ter se tiste gruče, kterim se pozna, da nimajo nič železa v sebi, ktere so, kakor se reče, gluhe, izločijo in na stran vržejo. Kar je pa prave rude, ta se potem na ognji sprži in dobro presuši. Pri prženji se voda in žveplo, največ ko je mogoče, iz nje izženeta. Po prženji postane ruda tudi bolj krhka, kar je zavolj tega koristno, ker se mora ruda, preden se v plavš nasiplje, zdrobiti. Ruda se raztolče in razdrobi ali pod kladvom, ali pa pod, valci. Sprašiti se pa ruda ne sme, ampak samo na drobno razkrhljati, kajti sprašena ruda bi v plavšu sitnarije delala.
Peč, v kterej se železna ruda topi, imenuje se plavš. — Plavš je 20 do 50 čevljev visok, v sredi je, kar se notranje votline tiče, najbolj širok, ter se proti gornjem, še bolj pa proti dolnjem koncu stisne. Od zunaj ima plavš podobo stolpa. Plavš se od zgoraj z rudo ia gorivom nadevlje, in sicer tako, da na eno lego goriva pride ena lega rude, na rudo spet gorivo, na gorivo spet ruda, in tako naprej do vrha. Kot gorivo služi navadno oglje, ali pa tisti premog, ki se mu koks pravi. Samo po sebi se razume, da se plavš, potem ko je z rudo in gorivom napolnjen, od zdolej vžge. Delalec, ki plavš nadleguje in vse to stori, kar je treba, mora zelo oprezen in ročen biti, kajti če je neizkušen novinec, more veliko škode na železu in na gorivu narediti, zlasti tačas kedar velja, žlindro iz raztopljenega železa posneti. Žlindra se naredi iz tistih stvari, ki so se rude držale, z rudo vred se raztopile in v neko steklo spreobrnile. Na raztopljenem železi žlindra, ker je lajša kakor železo, povrh plava kakor n. pr. olje po vodi, ter s svojo odejo brani, da zrak ne more do železa; kajti če bi zrak do raztopljenega železa prišel, zgorelo bi naglo veliko železa. Žlindra je tedaj pri plavljenji železa zelo potrebna; in če rnda sama ne bi imela tistih tvarin v sebi iz kterih se žlindra dela, zlasti kremenice in apna, bi se jej morale te tvarine primešati. Zlasti apnenec naredi lahko tekočo žlindro.
Najbolje gorivo za plavš, kakor je že gore rečeno, je oglje, pa tudi najdražje. Kar oglji pred vsim drugim gorivom prednost daje, je to, da ogelj nima kakor n. pr. premog ne žvepla ne fosfora v sebi, kteri tvarini, če se z železom sprimete, železo tako trdo in tako krhko delate, da ni skor za nobeno rabo. Za lito železo premog še velja, za kovno železo mora pa le oglje biti. Na poseben način se more iz premoga žveplo izgnati; tak razžvepljen premog se imenuje koks. .
http://sl.wikisource.org/wiki/Kup%C4%8Dija_in_obrtnija wikisource
Poglejmo, kako se železo pridela! Železna ruda se izkoplje v večjih ali manjših grudah iz rudnika. Izkopana ruda se najprej prebere, ter se tiste gruče, kterim se pozna, da nimajo nič železa v sebi, ktere so, kakor se reče, gluhe, izločijo in na stran vržejo. Kar je pa prave rude, ta se potem na ognji sprži in dobro presuši. Pri prženji se voda in žveplo, največ ko je mogoče, iz nje izženeta. Po prženji postane ruda tudi bolj krhka, kar je zavolj tega koristno, ker se mora ruda, preden se v plavš nasiplje, zdrobiti. Ruda se raztolče in razdrobi ali pod kladvom, ali pa pod, valci. Sprašiti se pa ruda ne sme, ampak samo na drobno razkrhljati, kajti sprašena ruda bi v plavšu sitnarije delala.
Peč, v kterej se železna ruda topi, imenuje se plavš. — Plavš je 20 do 50 čevljev visok, v sredi je, kar se notranje votline tiče, najbolj širok, ter se proti gornjem, še bolj pa proti dolnjem koncu stisne. Od zunaj ima plavš podobo stolpa. Plavš se od zgoraj z rudo ia gorivom nadevlje, in sicer tako, da na eno lego goriva pride ena lega rude, na rudo spet gorivo, na gorivo spet ruda, in tako naprej do vrha. Kot gorivo služi navadno oglje, ali pa tisti premog, ki se mu koks pravi. Samo po sebi se razume, da se plavš, potem ko je z rudo in gorivom napolnjen, od zdolej vžge. Delalec, ki plavš nadleguje in vse to stori, kar je treba, mora zelo oprezen in ročen biti, kajti če je neizkušen novinec, more veliko škode na železu in na gorivu narediti, zlasti tačas kedar velja, žlindro iz raztopljenega železa posneti. Žlindra se naredi iz tistih stvari, ki so se rude držale, z rudo vred se raztopile in v neko steklo spreobrnile. Na raztopljenem železi žlindra, ker je lajša kakor železo, povrh plava kakor n. pr. olje po vodi, ter s svojo odejo brani, da zrak ne more do železa; kajti če bi zrak do raztopljenega železa prišel, zgorelo bi naglo veliko železa. Žlindra je tedaj pri plavljenji železa zelo potrebna; in če rnda sama ne bi imela tistih tvarin v sebi iz kterih se žlindra dela, zlasti kremenice in apna, bi se jej morale te tvarine primešati. Zlasti apnenec naredi lahko tekočo žlindro.
Najbolje gorivo za plavš, kakor je že gore rečeno, je oglje, pa tudi najdražje. Kar oglji pred vsim drugim gorivom prednost daje, je to, da ogelj nima kakor n. pr. premog ne žvepla ne fosfora v sebi, kteri tvarini, če se z železom sprimete, železo tako trdo in tako krhko delate, da ni skor za nobeno rabo. Za lito železo premog še velja, za kovno železo mora pa le oglje biti. Na poseben način se more iz premoga žveplo izgnati; tak razžvepljen premog se imenuje koks. .
http://sl.wikisource.org/wiki/Kup%C4%8Dija_in_obrtnija wikisource
0
Hvala Saphire!
No, saj v plavžu nekak pričakuješ taljeno 😉
Sem mislila da gre za kako specifiko ali pa kakšno povezavo s splavarjenjem.
No, saj v plavžu nekak pričakuješ taljeno 😉
Sem mislila da gre za kako specifiko ali pa kakšno povezavo s splavarjenjem.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/micka/ Micka
Hvala Saphire!No, saj v plavžu nekak pričakuješ taljeno 😉
Sem mislila da gre za kako specifiko ali pa kakšno povezavo s splavarjenjem.
plavž s splavarjenjem?
rumena krogla pa danes kar frči mimo 😛
0
Ja kaj pa vem, po moje se je od začetku veliko kurilo...., pa tam so strmi gozdovi v okolici.
Frči frči ja.... bom rajši tiho 🙂
Frči frči ja.... bom rajši tiho 🙂
0
Mogoce zato, ker splava na povrsje? Je pa tudi fizikalni postopek za odstranjevanj necistoc ( iz vode npr.)
0
Avtor: Saphire
Mogoce zato, ker splava na povrsje? Je pa tudi fizikalni postopek za odstranjevanj necistoc ( iz vode npr.)Včasih je bilo na Slovenskem veliko fužin, še danes je Fužine pogosto krajevno ime. Pa ostanke se tudi da najti.
Kje je Mavro danes da kako reče?
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
15.03.2015 ob 15:34