@Scary flag o tem strahu pred latnimi sencami naj bi tema tekla. Res je. Kako se soočati s sencami (po Jungu). Modernejši pristopi to imenujejo odcepljeni deli, notranji otrok, ipd. V grobem gre za vzorce, ki smo jih razvili kot otroci in jih ponavljamo še danes, čeprav za to ni več potrebe.
0
@iDesi
Najprej je prav, da priznam, kaj si mislim o filozofih in strokovnjakih s področja psihologije- večina njih ni povsem verodostojna, ker jih pri njihovem razvijanju teorij vodijo predvsem težnje po razjasnitvi osebnih lastnih težav.
Splošne osnovne resnice že držijo, hudič pa je v detajlih, zato ni vse vzeti kot suho zlato. Poleg tega smo ljudje različni in kar velja za A, ne velja nujno za B.
Strah pred lastnimi sencami je po mojem mnenju največji obstoječi strah sploh. Kako ga preseči? Po moje s kombinacijo mnogih tehnik (spoznavanje teorije, natančno opazovanje, realna presoja, tudi z zunanjo pomočjo, preizkušanje v različnih situacijah, namerno izpostavljanje rizičnim situacijam…) in veliko mero zrelosti.
Namensko nisem napisala razuma, ker ta predstavlja le polovico naše osebnosti. Lahko se na pamet naučiš nekih postopkov, sprejmeš neke sklepe in se discipliniraš, da ne odstopaš od začrtanega, ampak tako imaš šele 50% šans. Kar se mi zdi mnogo premalo.
Odločilna je druga polovica - čustveno doživljanje. To je težji del. Kako pa tam? Spet s kombinacijo različnih tehnik (avtoanaliza, pogovor, primerjava izkušenj- svojih in tujih, dopuščanje izživeti občutke in reakcije brez družbeno vsiljenih zavor, spontanost, učenje zaupanja na pozitivnih izkušnjah, koncentriranje na pozitivne efekte namesto negativne, optimizem…).
Edino, kar po moje deluje zares, je pa uravnoteženost razumske in čustvene plati svoje osebnosti. Nobena ne sme bistveno presegati druge plati. Obe morata biti aktivni, lahko se pa izmenjujeta glede na potrebo določene situacije.
Če govorima o izbiri partnerja, morata biti obe plati enakomerno zastopani točno 50-50.
Nisem prevelika zagovornica “travm iz otroštva”, ker jih je odrasel človek zmožen predelati, če le hoče. Sklicevanje na stare vzorce, zaznamovanja in podobna solata, to velja za najstnike.
Odrasel človek jih razumsko predela, ustvari znotraj sebe razumevanje in vzpostavi čustveni odnos do njih. Torej odžaluje, se odjezi, si ustvari distanco do nevralgične točke, jo ogradi, definira kot neponovljivo preteklost in zaključi z njo. Obdrži spomin nanjo, je pa ne pogreva več, ko je enkrat obdelana.
Pusti in stopi naprej skladno z željo po boljšem. Tej je potrebno slediti. Hodimo naprej, ne vzvratno.
Najprej je prav, da priznam, kaj si mislim o filozofih in strokovnjakih s področja psihologije- večina njih ni povsem verodostojna, ker jih pri njihovem razvijanju teorij vodijo predvsem težnje po razjasnitvi osebnih lastnih težav.
Splošne osnovne resnice že držijo, hudič pa je v detajlih, zato ni vse vzeti kot suho zlato. Poleg tega smo ljudje različni in kar velja za A, ne velja nujno za B.
Strah pred lastnimi sencami je po mojem mnenju največji obstoječi strah sploh. Kako ga preseči? Po moje s kombinacijo mnogih tehnik (spoznavanje teorije, natančno opazovanje, realna presoja, tudi z zunanjo pomočjo, preizkušanje v različnih situacijah, namerno izpostavljanje rizičnim situacijam…) in veliko mero zrelosti.
Namensko nisem napisala razuma, ker ta predstavlja le polovico naše osebnosti. Lahko se na pamet naučiš nekih postopkov, sprejmeš neke sklepe in se discipliniraš, da ne odstopaš od začrtanega, ampak tako imaš šele 50% šans. Kar se mi zdi mnogo premalo.
Odločilna je druga polovica - čustveno doživljanje. To je težji del. Kako pa tam? Spet s kombinacijo različnih tehnik (avtoanaliza, pogovor, primerjava izkušenj- svojih in tujih, dopuščanje izživeti občutke in reakcije brez družbeno vsiljenih zavor, spontanost, učenje zaupanja na pozitivnih izkušnjah, koncentriranje na pozitivne efekte namesto negativne, optimizem…).
Edino, kar po moje deluje zares, je pa uravnoteženost razumske in čustvene plati svoje osebnosti. Nobena ne sme bistveno presegati druge plati. Obe morata biti aktivni, lahko se pa izmenjujeta glede na potrebo določene situacije.
Če govorima o izbiri partnerja, morata biti obe plati enakomerno zastopani točno 50-50.
Nisem prevelika zagovornica “travm iz otroštva”, ker jih je odrasel človek zmožen predelati, če le hoče. Sklicevanje na stare vzorce, zaznamovanja in podobna solata, to velja za najstnike.
Odrasel človek jih razumsko predela, ustvari znotraj sebe razumevanje in vzpostavi čustveni odnos do njih. Torej odžaluje, se odjezi, si ustvari distanco do nevralgične točke, jo ogradi, definira kot neponovljivo preteklost in zaključi z njo. Obdrži spomin nanjo, je pa ne pogreva več, ko je enkrat obdelana.
Pusti in stopi naprej skladno z željo po boljšem. Tej je potrebno slediti. Hodimo naprej, ne vzvratno.
0
@iDESI 🏍
Po moje, manj smo "intuitivni", po domače povedano, da nimamo "občutka", kakšni so drugi, kaj so to za osebe, ne vemo, če so primerni za nas, bolj posegamo po razčlenjevanju, poglabljanju v neke študije, kljukanje, potem pa se še takšni najpogosteje zafrknejo z izbirami, ker življenje in funkcioniranje ljudi ne deluje po receptih. Zgolj z orodji razuma, po moje ne boš prišel daleč, ker ljudje smo iracionalni, nepredvidljivi, kaotični, čustveni, ne delujemo po logiki reda.
Ampak, če sam privlačiš ali si pritegnjen s strani "norcev", za katere v začetku še ne veš , da so "norci" 🙂 , potem si tudi sam na neki ravni "norec". Če je zunaj vse narobe, torej s partnerji, potem veš, da si dejansko sam "napačen". Zato se moramo ves čas čim več ukvarjati z lastno "norostjo", ki prihaja od znotraj, iz nas, potem jo lažje prepoznamo tudi v drugih, zunaj v svetu. In to nas imunizira pred norostjo drugih ali slabimi partnerski izbirami. Ampak vsak mora biti prvo neumen, da je lahko kasneje moder. 😆 Koliko neumen moraš biti, da si lahko malo moder, to pa je od vsakega posameznika odvisno. 🙂
Zame bi bila slaba veza, če ne bi v njen ali iz nje, v kolikor se razideš s partnerjem, ničesar koristnega potegnil.
Po moje, manj smo "intuitivni", po domače povedano, da nimamo "občutka", kakšni so drugi, kaj so to za osebe, ne vemo, če so primerni za nas, bolj posegamo po razčlenjevanju, poglabljanju v neke študije, kljukanje, potem pa se še takšni najpogosteje zafrknejo z izbirami, ker življenje in funkcioniranje ljudi ne deluje po receptih. Zgolj z orodji razuma, po moje ne boš prišel daleč, ker ljudje smo iracionalni, nepredvidljivi, kaotični, čustveni, ne delujemo po logiki reda.
Ampak, če sam privlačiš ali si pritegnjen s strani "norcev", za katere v začetku še ne veš , da so "norci" 🙂 , potem si tudi sam na neki ravni "norec". Če je zunaj vse narobe, torej s partnerji, potem veš, da si dejansko sam "napačen". Zato se moramo ves čas čim več ukvarjati z lastno "norostjo", ki prihaja od znotraj, iz nas, potem jo lažje prepoznamo tudi v drugih, zunaj v svetu. In to nas imunizira pred norostjo drugih ali slabimi partnerski izbirami. Ampak vsak mora biti prvo neumen, da je lahko kasneje moder. 😆 Koliko neumen moraš biti, da si lahko malo moder, to pa je od vsakega posameznika odvisno. 🙂
Zame bi bila slaba veza, če ne bi v njen ali iz nje, v kolikor se razideš s partnerjem, ničesar koristnega potegnil.
2
@Planika 💯
"Bolj se trudiš, bolj izpadeš budala" - to je po moje moto vseh, ki smo bili v toksičnih odnosih.
Dokler ne ugotoviš, da problem ni trud. V zdravem odnosu je trud gradivo za povezanost. Problem je oseba, ki dopušča, da se tvoj trud izkorišča.😉
In zdi se, da to opazijo samo tisti, ki so pripravljeni pogledati. Ostali raje ostanejo na varni razdalji od nelagodja, ki ga prinaša soočenje s seboj.
Čestitke za bivšo Grenivko . Očitno si prešla že kar nekaj poti. 💪
"Bolj se trudiš, bolj izpadeš budala" - to je po moje moto vseh, ki smo bili v toksičnih odnosih.
Dokler ne ugotoviš, da problem ni trud. V zdravem odnosu je trud gradivo za povezanost. Problem je oseba, ki dopušča, da se tvoj trud izkorišča.😉
In zdi se, da to opazijo samo tisti, ki so pripravljeni pogledati. Ostali raje ostanejo na varni razdalji od nelagodja, ki ga prinaša soočenje s seboj.
Čestitke za bivšo Grenivko . Očitno si prešla že kar nekaj poti. 💪
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
29.10.2025 ob 15:52